31. Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega VrhaBoris Kryštufek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, Nataša Kopušar, Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2017 Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 979; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
32. Uporaba metod strojnega učenja za preučevanje odnosov med značilnostmi branik in okoljemTom Levanič, Sašo Džeroski, Jernej Jevšenak, 2017 Povzetek: Različne študije so pokazale, da lahko z nelinearnimi metodami bolje opišemo (modeliramo) odnos med branikami in okoljem. V naši študiji smo primerjali (multiplo) linearno regresijo (MLR) in štiri nelinearne metode strojnega učenja: modelna drevesa (MT), ansambel bagging modelnih dreves (BMT), umetne nevronske mreže (ANN) in metodo naključnih gozdov (RF). Za primerjavo teh metod modeliranja smo uporabili štiri množice podatkov. Natančnost naučenih modelov smo ocenili z metodo 10-kratnega prečnega preverjanja (ang. 10-fold cross-validation) na naši množici in preverjanjem na dodatni testni množici. Na vseh množicah smo dobili boljše statistične kazalce za nelinearne metode s področja strojnega učenja, s katerimi lahko pojasnimo večji delež variance oz. dobimo manjšo napako. Nobena metoda se ni pokazala kot najboljša v vseh primerih, zato je smiselno predhodno primerjati več različnih metod in nato uporabiti najprimernejšo, npr. za rekonstrukcijo klime.
Ključne besede: strojno učenje, primerjava metod, dendroklimatologija, umetne nevronske mreže, modelna drevesa, ansambel modelnih dreves, naključni gozdovi, linearna regresija
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2018; Ogledov: 768; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,18 MB) |
33. Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-KozjakTomislav Laktić, Špela Pezdevšek Malovrh, 2017 Povzetek: Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela.
Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 1105; Prenosov: 98
Celotno besedilo (675,26 KB) |
34. Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjskeGregor Torkar, Špela Hrast, 2017 Povzetek: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Ključne besede: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 1154; Prenosov: 127
Celotno besedilo (614,36 KB) |
35. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeKlemen Jerina, Miha Krofel, Maja Mohorović, 2017 Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 968; Prenosov: 133
Celotno besedilo (2,76 MB) |
36. Effect of temperature on the eradication of house longhorn beetle larvae in wood by microwave treatmentFranc Pohleven, Martin Klinc, 2017 Povzetek: In repressive protection of cultural/historical woodwork, microwaves have many advantages over conventional heating. The research%s objective was to examine conditions for eradication of house longhorn beetle larvae (Hylotrupes bajulus) in spruce wood (Picea abies) using microwaves. Larvae, inserted at different depths of spruce blocks containing 12% and 42% of moisture, were exposed to microwaves. Two apparatuses were used; a 750W commercial microwave chamber and a newly developed horn antenna microwave device with the power of 800W and a frequency of 2.45GHz, for targeted radiation. We discovered that the inner part of wood warmed up quicker than the surface heated to 65°C. For successful suppression larvae in the wood need to be heated to 54.5°C, for 10 seconds. The necessary exposure time increases with increasing thickness of wood. The surface of wood containing more moisture is heated quicker, but increased moisture slows down the penetration of microwaves into the wood specimen. Therefore, larvae in wood of lower moisture (12%) died faster, both those 20mm under surface (1.5min) and those at 130 mm of depth (10.5min).
Ključne besede: wooden objects, repressive wood protection, microwaves, heating, wood moisture content, house longhorn beetle, Hylotrupes bajulus
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 977; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,52 MB) |
37. |
38. |
39. |
40. |
