31. Examination of stable carbon and oxygen isotopic variability in the cellulose and wholewood of Castanea sativa Mill., Fagus sylvatica L., Pinus sylvestris L. and Quercus robur L.D. McCarroll, G.H.F. Young, N.J. Loader, B. Sladden, 2018 Povzetek: This paper presents results from a comparison of wholewood and cellulose carbon and oxygen isotope ratios for four UK tree species. These species occur within the historic buildings archive as both primary and supplementary construction materials and have been used to reconstruct the climate of the past. New advances in the application of stable isotopes have widened the scope of the isotope approach, but require the time-consuming purification of cellulose. Comparison of the oxygen and carbon isotope signals preserved in the wood and cellulose components confirms and builds upon previous research in this field and provides additional insight into the covariance of these two sample types between species, an
Ključne besede: stable isotopes, tree ring, dendrochronology, dendroclimatology
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 858; Prenosov: 378
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
32. Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v SlovenijiSamo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018 Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 975; Prenosov: 593
Celotno besedilo (7,56 MB) |
33. Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in SerbiaHojka Kraigher, Milan Drekić, Saša Pekeč, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Orlović, Marina KatanićPovzetek: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Ključne besede: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
DiRROS - Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 223
Celotno besedilo (553,32 KB) |
34. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Boštjan Mali, Andrej Kobler, 2018 Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 1611; Prenosov: 383
Celotno besedilo (9,77 MB) |
35. Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijoAndrej Bončina, Matjaž Guček, 2018 Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 778; Prenosov: 409
Celotno besedilo (2,59 MB) |
36. Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Robert Brus, Filip Mehmedovič, Nika Žgur, 2018 Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 839; Prenosov: 417
Celotno besedilo (1,59 MB) |
37. Formaldehyde barrier efficiency of melamine impregnated paper and melamine edge-banding tape surfaced particleboard and MDFSergej Medved, Jernej Forštnarič, 2018 Povzetek: Particleboard and MDF are the most usable materials for furniture production, where emission of formaldehyde should be as low as possible. In order to improve aesthetic properties of particleboard and MDF they are covered with appropriate surfacing material. In most cases, melamine impregnated paper is used for face layers. But covering faces should be accompanied with covered edges, as due to low density of core layer formaldehyde much more easily emits from edges than from faces. The presented research shows differences in formaldehyde emission rate at unsurfaced and surfaced MDF and particleboard. For face layer, melamine impregnated papers with grammages of 130 g/m2 and 200 g/m2 were used, while for covering edges, melamine edge-banding tape was applied. In the research it was determined that higher barrier effect was achieved when impregnated paper with a grammage of 200 g/m2 was used. When surface was completely covered with impregnated paper and melamine edge-band tape, formaldehyde emission was lowered by between 83 % and 94 %.
Ključne besede: particleboard, MDF, surfacing, melamine impregnated paper, melamine edge band-tape, formaldehyde emission
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 783; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,18 MB) |
38. Early responses of biodiversity indicators to various thinning treatments in mountain beech forestsValeria Altieri, Roberto Tognetti, Lado Kutnar, Bruno Lasserre, Marco Marchetti, Carmen Giancola, Simone Di Benedetto, Stefania Di Lella, Fabio LombardiPovzetek: In recent decades, the conservation of biodiversity has become one of the main areas under consideration in managing forests in an ecologically sustainable way. Forest management practices are primary drivers of diversity and may enhance or decrease forest biodiversity, according to the measures applied (thinning options). We have focused on three beech (Fagus sylvatica L.) forests across a latitudinal gradient in Italy, characterised by different structures resulting from dissimilar management. We tested the short-term effects of differently-based silvicultural intervention vs. stands where no silvicultural practices were applied on biodiversity indicators and related proxies: deadwood amounts, microhabitat density, floristic richness and life form abundance. In each study area, the occurrence of the above indicators and proxies was evaluated before and after the implementation of crop tree thinning (CTT) and thinning from below (LT) methods, comparing them with control areas where no interventions were performed. After two years, the management options resulted in different responses of the investigated parameters. The CTT increased deadwood amounts in comparison with the LT ones, while stumps increased significantly after the LT thinning. Microhabitats increased significantly where intervention was not undertaken. On the contrary, they remained unaltered after the LT treatments. CTT thinning created favourable conditions for the development of microhabitats and their proliferation in the long term. Two years after the application of the CTT thinning treatment, all forest stands demonstrated a significant increase in their floristic richness and herb layer cover. Significant differences were also found in both the frequency and cover of life forms in relation to silvicultural treatment. These findings provide a better understanding of short-term effects of silvicultural treatment useful for maintaining biodiversity in mountain beech forests.
Ključne besede: deadwood, microhabitats, understory vegetation, mountain forests, sustainable forest management, Italian forests
DiRROS - Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 671; Prenosov: 283
Celotno besedilo (835,42 KB) |
39. Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?Janez Krč, Matevž Mihelič, Špela Pezdevšek Malovrh, 2018 Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,31 MB) |
40. Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014Andrej Bončina, Andrej Ficko, Domen Češarek, 2018 Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 983; Prenosov: 346
Celotno besedilo (5,40 MB) |
