Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

11 - 20 / 806
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Consistency of impact assessment protocols for non-native species
Pablo González-Moreno, Lorenzo Lazzaro, Montserrat Vila, Cristina Preda, Tim Adriaens, Sven Bacher, Giuseppe Brundu, Gordon H. Copp, Franz Essl, Nikica Ogris, 2019

Povzetek: Standardized tools are needed to identify and prioritize the most harmful non-native species (NNS). A plethora of assessment protocols have been developed to evaluate the current and potential impacts of non-native species, but consistency among them has received limited attention. To estimate the consistency across impact assessment protocols, 89 specialists in biological invasions used 11 protocols to screen 57 NNS (2614 assessments). We tested if the consistency in the impact scoring across assessors, quantified as the coefficient of variation (CV), was dependent on the characteristics of the protocol, the taxonomic group and the expertise of the assessor. Mean CV across assessors was 40%, with a maximum of 223%. CV was lower for protocols with a low number of score levels, which demanded high levels of expertise, and when the assessors had greater expertise on the assessed species. The similarity among protocols with respect to the final scores was higher when the protocols considered the same impact types. We conclude that all protocols led to considerable inconsistency among assessors. In order to improve consistency, we highlight the importance of selecting assessors with high expertise, providing clear guidelines and adequate training but also deriving final decisions collaboratively by consensus.
Ključne besede: environmental impact, expert judgement, invasive alien species policy, management prioritization, risk assessment, socio-economic impact
DiRROS - Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 216; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

12.
Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2018

Povzetek: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 525; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

13.
Mnenje prebivalcev Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva
Andrej Bončina, Tina Simončič, 2018

Povzetek: Namen raziskave je ugotoviti mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov in gospodarjenju z gozdovi in pri tem preveriti, pri katerih vsebinah so mnenja lastnikov in nelastnikov gozdov različna. Anketirali smo 1014 naključno izbranih polnoletnih državljanov RS proporcionalno glede na statistične regije. Vprašalnik je obsegal 10 sklopov ter 74 trditev zaprtega tipa s petstopenjsko Likertovo lestvico. Za prebivalce Slovenije so najpomembnejše okoljske funkcije, sledijo lesnoprizvodna in zaščitna funkcija, socialne funkcije, najmanj pomembni sta nabiralništvo in lovnogospodarska funkcija. Več kot 90 % anketiranih meni, da so gozdovi hkrati pomembni za različne funkcije. 74 % javnosti podpira prost dostop v gozdove, 60 % pa pravico prebivalcev do nabiranja gozdnih sadežev. Največ anketiranih meni, da naj država nameni več sredstev za okoljske funkcije. Z diskriminantno analizo smo ugotovili, da na razvrščanje na lastnike in nelastnike najbolj vplivajo mnenja o prostem dostopu do gozda in pomenu gozdov za rekreacijo.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozdov, javna anketa, vrednost gozdov, gozdarska politika, nelastniki gozdov, lastniki gozdov
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 495; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

14.
Examination of stable carbon and oxygen isotopic variability in the cellulose and wholewood of Castanea sativa Mill., Fagus sylvatica L., Pinus sylvestris L. and Quercus robur L.
D. McCarroll, G.H.F. Young, N.J. Loader, B. Sladden, 2018

Povzetek: This paper presents results from a comparison of wholewood and cellulose carbon and oxygen isotope ratios for four UK tree species. These species occur within the historic buildings archive as both primary and supplementary construction materials and have been used to reconstruct the climate of the past. New advances in the application of stable isotopes have widened the scope of the isotope approach, but require the time-consuming purification of cellulose. Comparison of the oxygen and carbon isotope signals preserved in the wood and cellulose components confirms and builds upon previous research in this field and provides additional insight into the covariance of these two sample types between species, an
Ključne besede: stable isotopes, tree ring, dendrochronology, dendroclimatology
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 420; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

15.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) Na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

16.
Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in Serbia
Hojka Kraigher, Milan Drekić, Saša Pekeč, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Orlović, Marina Katanić

Povzetek: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Ključne besede: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
DiRROS - Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 252; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (553,32 KB)

17.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Andrej Kobler, 2018

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 491; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)

18.
Opredelitev gozdnih območij s poudarjeno zaščitno funkcijo
Andrej Bončina, Matjaž Guček, 2018

Povzetek: Izdelali smo model določanja območij s poudarjeno zaščitno funkcijo glede na vrste naravnih nevarnosti in škodni potencial in ga na območju gozdnogospodarskih enot Tržič in Jezersko preverili za dve vrsti naravnih nevarnosti - padajoče kamenje in skale (v nadaljnjem besedilu padajoče kamenje) ter snežne plazove. Območja s poudarjeno zaščitno funkcijo smo določili na podlagi: 1) modeliranja območij ogroženosti, ki zajemajo območja sproščanja in premeščanja padajočega kamenja ter snežnih plazov, 2) podatkov o stavbah, naseljih in infrastrukturi in 3) maski gozdne površine. Zbirke prostorskih podatkov smo analizirali s programi MapInfo 10.5, ArcGIS 10.0 in 3D modelom trenja Conefall. Z modeliranjem smo določili območje s poudarjeno zaščitno funkcijo na površini 625 ha, od tega je večji del določen zaradi nevarnosti padajočega kamenja (44 %), nekoliko manjši pa zaradi snežnih plazov (27 %), 29 % te površine pa ogrožajo padajoče kamenje in snežni plazovi. Na pretežni površini gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo (65 %) je stopnja ogroženosti velika. Naši rezultati kažejo na znatno podcenjenost uradnih podatkov o površinah gozdov s poudarjeno zaščitno funkcijo.
Ključne besede: modeliranje, skalni podori, naravne nevarnosti, zaščitni gozdovi, neposredna zaščitna funkcija, plazovi, Karavanke, padajoče kamenje, padajoče skale, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 424; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

19.
Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Robert Brus, Filip Mehmedovič, Nika Žgur, 2018

Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 399; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

20.
Formaldehyde barrier efficiency of melamine impregnated paper and melamine edge-banding tape surfaced particleboard and MDF
Sergej Medved, Jernej Forštnarič, 2018

Povzetek: Particleboard and MDF are the most usable materials for furniture production, where emission of formaldehyde should be as low as possible. In order to improve aesthetic properties of particleboard and MDF they are covered with appropriate surfacing material. In most cases, melamine impregnated paper is used for face layers. But covering faces should be accompanied with covered edges, as due to low density of core layer formaldehyde much more easily emits from edges than from faces. The presented research shows differences in formaldehyde emission rate at unsurfaced and surfaced MDF and particleboard. For face layer, melamine impregnated papers with grammages of 130 g/m2 and 200 g/m2 were used, while for covering edges, melamine edge-banding tape was applied. In the research it was determined that higher barrier effect was achieved when impregnated paper with a grammage of 200 g/m2 was used. When surface was completely covered with impregnated paper and melamine edge-band tape, formaldehyde emission was lowered by between 83 % and 94 %.
Ključne besede: particleboard, MDF, surfacing, melamine impregnated paper, melamine edge band-tape, formaldehyde emission
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 433; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh