Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 959
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Meteorološki kazalnik požarne ogroženosti gozdov v Sloveniji
Nikica Ogris, Tomaž Šturm, 2020

Ključne besede: požarna ogroženost gozdov, požarna nevarnost, vreme, model, CFFWIS, FWI, ALADIN, INCA, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (7,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
New features in the dendroTools R package : bootstrapped and partial correlation coefficients for monthly and daily climate data
Jernej Jevšenak, 2020

Povzetek: Climate-growth relationships are usually analysed using monthly climate data. The dendroTools R package also provides methodological approaches that enable climate-growth analysis for daily climate data. Such analysis reveals more complete climate signal patterns. In this article, new functions of the dendroTools R package are presented. Partial correlation coefficients are now implemented and can be used to calculate the strength of a linear relationship between two variables, while controlling for a third variable. Bootstrapped correlations can then be used to provide insights into the confidence intervals of statistical estimates. The calculation of partial and bootstrapped correlations is available for daily and monthly data. Finally, data transformation, S3 generic plotting and summary functions are also presented here.
Ključne besede: dendroTools, daily climate data, partial correlations, bootstrap, dendroclimatology
DiRROS - Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
KEYLINK : towards a more integrative soil representation for inclusion in ecosystem scale models : I. : review and model concept
Jorge Curiel Yuste, Juan Jiménez, Oskar Franklin, Paul Henning Krogh, Olga Vindušková, Alexei Uvarov, Mathieu Javaux, Maarja Öpik, Tine Grebenc, Jan Frouz, Alexei Tiunov, Aline Frossard, Beat Frey, Laura Martinez Suz, Harry Vereecken, Ivika Ostonen, E. I. Vanguelova, Matty Berg, Sébastien Barot, Maria J.I. Briones, Daniel P. Rasse, Kris van Looy, Katrin Kuka, Andrea Schnepf, Xavier Domene, Mathias Mayer, Omar Flores, Gabrielle I. Deckmyn, 2020

Povzetek: The relatively poor simulation of the below-ground processes is a severe drawback for many ecosystem models, especially when predicting responses to climate change and management. For a meaningful estimation of ecosystem production and the cycling of water, energy, nutrients and carbon, the integration of soil processes and the exchanges at the surface is crucial. It is increasingly recognized that soil biota play an important role in soil organic carbon and nutrient cycling, shaping soil structure and hydrological properties through their activity, and in water and nutrient uptake by plants through mycorrhizal processes. In this article, we review the main soil biological actors (microbiota, fauna and roots) and their effects on soil functioning. We review to what extent they have been included in soil models and propose which of them could be included in ecosystem models. We show that the model representation of the soil food web, the impact of soil ecosystem engineers on soil structure and the related effects on hydrology and soil organic matter (SOM) stabilization are key issues in improving ecosystem-scale soil representation in models. Finally, we describe a new core model concept (KEYLINK) that integrates insights from SOM models, structural models and food web models to simulate the living soil at an ecosystem scale.
Ključne besede: soil fauna, model, Soil Organic Matter, SOM, hydrology, pore size distribution, PSD, soil biota, ecosystem
DiRROS - Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Capital-income breeding in male ungulates : causes and consequences of strategy differences among species
Marco Apollonio, Enrico Merli, Roberta Chirichella, Boštjan Pokorny, Ajša Alagić, Katarina Flajšman, Philip A. Stephens, 2020

Povzetek: The capital and income breeding concept links energy resources used during reproduction to the timing of their acquisition. During reproduction, capital breeders rely on resources gained previously and accumulated for reproductive investment. By contrast, income breeders use mainly resources collected during the period of reproductive activity. Most commonly, this concept is applied to females; relatively few studies have considered males. Moreover, there has been little attention to the link between the capital-income divide and other aspects of mating strategy. We studied adult males of three wild ungulates with different levels of polygyny. A large dataset (4,264 red deer, 53,619 roe deer, and 13,537 Alpine chamois, respectively) was obtained during 2007-2017 in the whole territory of Slovenia and in the Trento province, Italy. During the rut, body mass loss of males in highly polygynous species was more than twice that of weakly polygynous species: on average, red deer stags lost 19.5%; chamois bucks 16.0%; and roe deer bucks 7.5% of their body mass. This indicates potential for a hitherto unrecognized link between the degree of intrasexual competition and the degree of capital mating. The variability in body mass at the end of the rut was clearly reduced in both highly polygynous species (from 15.1 to 9.4% in red deer, and from 12.5 to 10.5% in chamois), but did not change in roe deer. Finally, roe deer bucks had recovered body mass to that of the pre-rut period by just 2 months after the rut, while red deer stags did not manage to compensate the loss of weight until the end of the year. We suggest that, at least in ungulates, there is a link between the degree of polygyny and that of capital breeding. Males of capital and income breeders underwent body mass changes resulting from different reproductive investment during the rut. Capital breeders lost considerably more weight, and invested a variable amount of energy among individuals or among years, possibly to cope with different environmental or body conditions. In so doing, they ended the rut with poorer but more even condition among individuals.
Ključne besede: capital-income breeding, male reproductive investment, Capreolus capreolus, Cervus elaphus, Rupicapra rupicapra
DiRROS - Objavljeno: 23.09.2020; Ogledov: 12; Prenosov: 12
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Andrej Bončina, Matija Klopčič, Blanka Klinar, 2020

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 67
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkovite
Maja Jurc, Tine Hauptman, Luka Pajek, 2020

Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 65
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije
Robert Brus, Pia Caroline Adamič, 2020

Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2020; Ogledov: 117; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

8.
Blind spots in global soil biodiversity and ecosystem function research
Tine Grebenc, Manuel Delgado-Baquerizo, Fernando T. Maestre, Matthias C. Rillig, Léa Beaumelle, Simone Cesarz, Nathaly Guerrero-Ramírez, Antonis Chatzinotas, Johannes Sikorski, Anna Heintz-Buschart, Carlos A. Guerra, 2020

Povzetek: Soils harbor a substantial fraction of the world's biodiversity, contributing to many crucial ecosystem functions. It is thus essential to identify general macroecological patterns related to the distribution and functioning of soil organisms to support their conservation and consideration by governance. These macroecological analyses need to represent the diversity of environmental conditions that can be found worldwide. Here we identify and characterize existing environmental gaps in soil taxa and ecosystem functioning data across soil macroecological studies and 17,186 sampling sites across the globe. These data gaps include important spatial, environmental, taxonomic, and functional gaps, and an almost complete absence of temporally explicit data. We also identify the limitations of soil macroecological studies to explore general patterns in soil biodiversity-ecosystem functioning relationships, with only 0.3% of all sampling sites having both information about biodiversity and function, although with different taxonomic groups and functions at each site. Based on this information, we provide clear priorities to support and expand soil macroecological research.
Ključne besede: soil, biodiversity, ecosystem services, blind spots, macroecological research
DiRROS - Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati
Boštjan Lesar, Miha Humar, 2020

Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
DiRROS - Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 176; Prenosov: 83
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak
Gregor Černač, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020

Povzetek: V prispevku je na primeru Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak (zadruga) analizirana prodaja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za obdobje 2013%2017. S pomočjo obračunov prodaje GLS smo pridobili podatke o količini in cenah GLS, o prodajalcih GLS ter trgu. Za analizo uspešnosti prodaje GLS smo zadružne cene primerjali s povprečnimi slovenskimi cenami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o zadovoljstvu članov zadruge z odkupnimi cenami ter samim delovanjem zadruge. Zadruga je večino lesa odkupila od nečlanov zadruge ter ga v veliki meri prodala v sosednjo Avstrijo. Odkupna cena za GLS je v zadrugi za 18,3 % višja od povprečne slovenske. Člani zadruge so v povprečju zadovoljni s cenami za odkupljene GLS, a se kljub temu 37,5 % anketiranih odloča za prodajo tudi drugim odkupovalcem, kar dolgoročno pomeni problem. Na podlagi rezultatov zaključimo, da se je zadružni model poslovnega povezovanja lastnikov gozdov izkazal kot uspešen, zato je nujno, da začne država prek gozdne politike intenzivneje pospeševati in finančno podpirati tovrstne modele poslovnega povezovanja.
Ključne besede: zasebni gozdovi, poslovno povezovanje, lastništvo gozdov, gozdarske zadruge, trg lesa
DiRROS - Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 115
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh