Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 774
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak
Tomislav Laktić, Špela Pezdevšek Malovrh

Povzetek: Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela.
Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 137; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (675,26 KB)

2.
Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske
Gregor Torkar, Špela Hrast

Povzetek: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Ključne besede: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (614,36 KB)

3.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Klemen Jerina, Miha Krofel, Maja Mohorović

Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 100; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

4.
Effect of temperature on the eradication of house longhorn beetle larvae in wood by microwave treatment
Franc Pohleven, Martin Klinc

Povzetek: In repressive protection of cultural/historical woodwork, microwaves have many advantages over conventional heating. The research%s objective was to examine conditions for eradication of house longhorn beetle larvae (Hylotrupes bajulus) in spruce wood (Picea abies) using microwaves. Larvae, inserted at different depths of spruce blocks containing 12% and 42% of moisture, were exposed to microwaves. Two apparatuses were used; a 750W commercial microwave chamber and a newly developed horn antenna microwave device with the power of 800W and a frequency of 2.45GHz, for targeted radiation. We discovered that the inner part of wood warmed up quicker than the surface heated to 65°C. For successful suppression larvae in the wood need to be heated to 54.5°C, for 10 seconds. The necessary exposure time increases with increasing thickness of wood. The surface of wood containing more moisture is heated quicker, but increased moisture slows down the penetration of microwaves into the wood specimen. Therefore, larvae in wood of lower moisture (12%) died faster, both those 20mm under surface (1.5min) and those at 130 mm of depth (10.5min).
Ključne besede: wooden objects, repressive wood protection, microwaves, heating, wood moisture content, house longhorn beetle, Hylotrupes bajulus
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Spravilo lesa iglavcev navzgor in navzdol z žičnim žerjavom Wanderfalke U-AM in univerzalnim vozičkom Sherpa U
Boštjan Košir, 1991

Ključne besede: gozdarstvo, spravilo lesa, žičnice, večbobenski žični žerjavi s stolpi, študij časa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 366; Prenosov: 6
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

6.
O kulturi dela v gozdarstvu
Zdenko Otrin, 1987

Ključne besede: kultura dela, gozdarstvo, medsebojni odnosi, spoštovanje, kadrovanje, kadrovska politika, obletnice
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 458; Prenosov: 7
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Effects of thinning on growth and productivity of pure and mixed European chestnut stands
Ferdinand Tokár, Milan Bolvanský, 2002

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 404; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Growth of half-sib progenies of European chestnut at the pole stand stage
Ferdinand Tokár, Milan Bolvanský, 2002

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 382; Prenosov: 3
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Blight and ink disease as constraint factors in chestnut stands of Mediterranean and Central Europe
Tullio Turchetti, Giorgio Maresi, Pierangelo Biagioni, 2002

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 381; Prenosov: 5
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh