291. Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški doliniZoran Zavrtanik, Marija Kolšek, 2020, strokovni članek Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1766; Prenosov: 449
 Celotno besedilo (551,12 KB) |
292. Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki : Web tools for management of Spruce Bark BeetlesNikica Ogris, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku predstavljamo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s smrekovimi podlubniki. Na voljo je več spletnih orodij, ki pomagajo pri načrtovanju spremljanja kontrolnih pasti in kontrolnih nastav, ki jih uporabljamo za ugotavljanje gostote populacij smrekovih podlubnikov. Na podlagi teh podatkov vsako leto ugotavljamo lokacije pasti, kjer so se podlubniki prenamnožili. Posledično moramo na takšnih lokacijah povečati obseg ukrepov in pospešiti izvajanje varstva gozdov pred podlubniki zaradi preprečevanja škode v gozdovih. Rezultate teh analiz objavljamo v spletni reviji Napovedi o zdravju gozdov. V okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, tj. Poročevalsko prognostično-diagnostične službe za gozdove, vsako leto izdelamo kratkoročno napoved sanitarnega poseka smreke. Napoved je verjetnostna in pomaga pri bolj osredotočenem iskanju žarišč smrekovih lubadark; najprej iščemo žarišča na lokacijah, kjer je največja verjetnost pojava žarišč. Tako se poveča verjetnost, da žarišča najdemo še v zgodnji fazi napada, kar omogoči več časa za ukrepanje. Ko enkrat najdemo žarišče, nas zanima, koliko časa imamo za sanacijo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki izračuna priporočeni rok za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. S tem orodjem si lahko postavimo prioritete za sanacijo žarišč lubadark, tj. najprej saniramo žarišča, katerim bo rok za izvedbo ukrepov potekel najprej. Izdelali smo tudi dolgoročno napoved sanitarne sečnje zaradi žuželk, ki je lahko v pomoč pri določitvi smernic za dolgoročno gospodarjenje s smreko in pri usmerjanju ciljne drevesne sestave v gozdnogospodarskih načrtih. Vsa navedena spletna orodja je razvil Gozdarski inštitut Slovenije in so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si).
Ključne besede: rok sanitarne sečnje, fenološki model, RITY, CHAPY, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, pripomoček, spremljanje, monitoring, namnožitev, napoved, prognoza, gostota populacije
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1594; Prenosov: 476
Celotno besedilo (2,19 MB) |
293. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1588; Prenosov: 449
Celotno besedilo (364,16 KB) |
294. Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in SloveniaBarbara Piškur, Marija Kolšek, Dušan Jurc, 2020, strokovni članek Povzetek: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 460
Celotno besedilo (235,23 KB) |
295. |
296. |
297. |
298. |
299. |
300. Predlog programa dela in finančnega načrta ZGDS za leto 2020Alojzij Gluk, Jože Falkner, Anton Lesnik, Janez Konečnik, Vasja Leban, Jože Prah, Mitja Skudnik, 2020, drugi sestavni deli Ključne besede: Zveza gozdarskih društev Slovenije, ZGDS, program dela
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1524; Prenosov: 433
Celotno besedilo (64,38 KB) |
