241. Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikahHojka Kraigher, Robert Brus, Nikica Ogris, 2021, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: povzročitelji poškodb, gozdovi, ukrepi, prikaz knjige
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 365
 Celotno besedilo (181,10 KB) |
242. |
243. |
244. |
245. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 497
Celotno besedilo (686,93 KB) |
246. Zgodnje odkrivanje osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) s pomočjo psov specialistovPeter Čadež, 2021, strokovni članek Povzetek: V letu 2020 sem na Pokljuki za odkrivanje zgodnjega napada osmerozobega smrekovega lubadarja uporabil psa specialista, izurjenega za odkrivanje podlubnikov. Z inštruktorico Petro Prebeg sva psa izšolala po vzoru študije, ki so jo naredili na Švedski univerzi za kmetijstvo (Swedish University of Agricultural Sciences). Šolanje je potekalo po metodah, ki so jih razvili v Skandinavskem inštitutu za delovne pse (Scandinavian Working Dog Institute - SWDI). Prvi rezultati so zelo spodbudni. Nemška ovčarka Lopi je uspešno odkrivala podlubnike na razdaljah od 50 do 70 metrov, tudi pred pojavom vidnih znakov napada. Na dan sva pregledala od 25 do 30 hektarjev ogroženih sestojev. V juniju je Lopi našla 921 napadenih dreves. Tudi pozneje, ko so bili znaki napada podlubnikov že dobro vidni, je bila pomoč psa dobrodošla.
Ključne besede: osmerozobi smrekov lubadar, pes specialist, zgodnje odkrivanje, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 348
Celotno besedilo (771,22 KB) |
247. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru podukrepa M08.6 programa razvoja podeželja 2014-2020Darja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Trenutno aktualen Program razvoja podeželja (2014%2020) je Evropska komisija za Slovenijo potrdila februarja 2015. Za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je v okviru ukrepa M08 ključen podukrep M08.6, ki prek spodbujanja naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa, krepi gozdno-lesne verige, povečuje dodano vrednost lesa in spodbuja večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. Za omenjeni podukrep je do 31. decembra 2020, ločeno za dve operaciji, ki potekata v okviru podukrepa, prispelo 1.492 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skoraj 57,8 milijona %. Več kot polovica (57 %) vseh prispelih vlog v skupni vrednosti 30,8 milijona % je bilo odobrenih. Več vlog (73 %) je prispelo na razpis za operacijo Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (t.i. operacija A). Vlagatelji zasebni lastniki gozdov, katerim je bila vloga odobrena (403), imajo skupaj v lasti 18,6 tisoč ha gozdov. Največ zasebnih lastnikov (44 %) ima v lasti gozdne posesti velikosti od 10 do 29,99 ha. Izmed mehanizacije in opreme v okviru operacije A je bilo kupljenih največ vitlov in dodatne opreme za vitle, povečal se je nakup gozdarskih prikolic ter kompletov strojev za strojno sečnjo.
Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarska mehanizacija, gozdarska oprema, prejemniki sredstev, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 331
Celotno besedilo (234,62 KB) |
248. |
249. |
250. |
