171. |
172. |
173. Gozdovi Luksemburga in letno srečanje članov Pro SilvaKristina Sever, Andreja Gregorič, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, Luksemburg, Pro Silva
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (496,56 KB) |
174. |
175. |
176. Ocenjevanje kakovosti stoječih drevesLuka Krajnc, 2022, strokovni članek Povzetek: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju.
Ključne besede: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 603; Prenosov: 153
Celotno besedilo (734,44 KB) |
177. Stanje, potencialni vplivi in možnosti obvladovanja hrastove čipkarke v hrastovih gozdovih v SlovenijiSimon Zidar, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mineva šest let od prve najdbe invazivne tujerodne hrastove čipkarke (Corythucha arcuata) v Sloveniji, ki se že širi po vsej državi. V zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da v slovenskih gozdovih gozdarji vrsto že prepoznavajo kot problematično. Negativni vplivi hrastove čipkarke se kažejo v rjavenju krošenj in zmanjšanju stopnje fotosinteze. Dolgoročni vplivi vrste na hraste in različne druge organizme, povezane s hrasti, pa še niso dobro raziskani. Trenutno potekajo tudi raziskave o možnostih zatiranja tega škodljivega organizma. Pripravili smo povzetek biologije, vplivov in raziskav o možnostih obvladovanja hrastove čipkarke. Za boljše razumevanje širjenja in vpliva hrastove čipkarke v slovenskih gozdovih vas vabimo k sodelovanju in sporočanju opažanj v informacijski sistem Invazivke (www.invazivke.si).
Ključne besede: varstvo gozdov, hrastova čipkarka, Corythucha arcuata, vpliv, gozdovi, hrast, invazivna tujerodna vrsta, Invazivke.si
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 149
Celotno besedilo (440,85 KB) |
178. Učinkovitost ulova smrekovih podlubnikov v dvojne in trojne kontrolno-lovne pastiNikica Ogris, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus sta najpomembnejša škodljivca navadne smreke (Picea abies) v osrednji Evropi in tudi v Sloveniji. Kontrolno-lovne pasti, opremljene s feromonskimi vabami, uporabljamo za ocenjevanje številčnosti smrekovih podlubnikov. Cilj raziskave je bil izračunati povprečno razmerje (mediano) ulova osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja med dvojnimi in enojnimi ter trojnimi in enojnimi kontrolno-lovnimi pastmi. Za ta namen smo uporabili podatke s spremljanja številčnosti smrekovih podlubnikov v režastih pasteh vrste Theysohn, tj. uporabili smo podatke iz 19.140 enojnih pasti, 4.347 dvojnih pasti in 991 trojnih pasti, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije spremljal v letih 2013–2021. V dvojno past se je povprečno ujelo 1,17-krat več osebkov I. typographus kot v enojno. Ulov šesterozobega smrekovega lubadarja v dvojno past je bil v povprečju enak kot v enojni pasti. Ulov osmerozobega smrekovega lubadarja v trojno past je bil v povprečju 1,58-krat večji kot v enojno. V trojno past se je povprečno ujelo 1,54-krat več osebkov P. chalcographus kot v enojno. Preverili smo tudi vpliv izbranih dejavnikov na razmerje ulova v pasteh: (1) razlika v začetku spremljanja; (2) razlika v nadmorski višini; (3) pasti je čistila ista oseba; (4) oddaljenost od druge pasti; (5) razlika v razdalji do najbližjega žarišča. Na mediano razmerja ulova je najbolj vplivala oddaljenost od drugih pasti. Na mediano razmerja ulova I. typographus v trojno past sta zaznavno vplivala tudi začetek spremljanja in razlika v nadmorski višini med primerjanima pastema. Ničen vpliv na mediano razmerja med trojno in enojno pastjo je imel pogoj, da je pasti čistila ista oseba. Izračunana povprečja bomo uporabili za točnejši preračun kumulativnega ulova v dvojne in trojne kontrolno-lovne pasti na eno past, saj smo za to doslej uporabljali konstanti dve za dvojne in tri za trojne pasti, kar je bistveno več od dejanskih razmerij. To bo pripomoglo k zanesljivejšim ocenam o prenamnožitvah na lokacijah pasti, kjer uporabljamo podatke iz spremljanja ulova v dvojne in trojne kontrolno-lovne pasti.
Ključne besede: osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, kontrolno-lovna past, abundanca, učinkovitost ulova, režasta past vrste Theysohn
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,69 MB) |
179. |
180. |
