Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 270
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Cipresov rak (Seiridium cardinale)
Ana Brglez, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (178,71 KB)

2.
Orehova muha (Rhagoletis completa)
Nina Šramel, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 62; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (178,55 KB)

3.
4.
5.
Gozdarska tekmovanja v zimi 2020
Janez Konečnik, 2020

Ključne besede: gozdarska tekmovanja, smučanje, Evropsko gozdarsko prvenstvo v nordijskem smučanju
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (359,75 KB)

6.
Poškodbe v krajini - primer sanacije kamnolomov v Sloveniji
Grega E. Voglar, 2020

Povzetek: Ljudje smo zaradi vse opaznejših posegov v prostor bolj kot doslej občutljivi za razvrednotenje videza okolja % poškodb v krajini. Razvrednotenje videza je vedno povezano z drugimi vrstami razvrednotenja, kot so razvrednotenje tal, gozda, rastlinstva, reliefa ipd. Zato je razumljiv negativen odnos ljudi do opaznih posegov v prostor (površinskih kopov), ki s seboj prinašajo tudi negativne vplive. Med take posege vsekakor sodijo tudi kamnolomi za pridobivanje različnih mineralnih surovin. Posebno izstopajoče razvrednotenje videza so opuščeni in delujoči nesanirani kamnolomi, kakršnih je v Sloveniji veliko. Kot rešitev za zunanji videz te nepovratne spremembe reliefa zaradi izkoriščanja/eksploatacije mineralnih surovin % tehničnega kamna dolomita predstavljamo vzorčni primer postopka tehnične in biološke sanacije etaž/brežin kamnoloma Soteska, ki leži na Dolenjskem. Investitor z upoštevanjem zahtev slovenske zakonodaje postopoma sanira kamnolom in v sprejemljivih mejah sprotno preprečuje negativen vpliv na okolje. Namen strokovnega članka je poudariti, da lahko tudi po končanem izkoriščanju mineralnih surovin s pravilno načrtovano sanacijo degradiranega prostora že v nekaj letih uspešno blažimo poškodbe v krajini, ki jih predstavljajo kamnolomi.
Ključne besede: kamnolomi, sanacija, degradirana območja, poškodbe v krajini, gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (618,95 KB)

7.
Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni vir
Erika Kozamernik, Urša Vilhar, 2020

Povzetek: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Ključne besede: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (573,97 KB)

8.
Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov
Mitja Skudnik, Robert Brus, Anže Martin Pintar, 2020

Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
DiRROS - Objavljeno: 02.05.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (364,69 KB)

9.
10.
Fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis)
Ana Brglez, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (206,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh