Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 310
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Laboratoriji za škodljive organizme rastlin v Sloveniji
Barbara Piškur, 2020

Ključne besede: propaganda, promocija, gozdovi, sodelovanje
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 28; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (144,59 KB)

4.
Promocija gozdov in gozdarstva
Uroš Korbar, 2020

Ključne besede: propaganda, promocija, gozdovi, sodelovanje
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (51,62 KB)

5.
Seznam prednostnih škodljivih organizmov Evropske unije : The European Union List of priority pests
Alenka Zupančič, 2020

Povzetek: V zakonodaji Evropske unije je predpisan seznam prednostnih škodljivih organizmov rastlin, v katerem so navedeni škodljivi organizmi rastlin z najbolj resnimi potencialnimi gospodarskimi, okoljskimi ali družbenimi učinki za ozemlje Evropske unije. Seznam je pripravljen na vrednotenju, za katerega sta metodologijo pripravila in pozneje ovrednotila podatke za posamezen organizem Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pri čemer sta upoštevala možnosti širjenja, ustalitve, gospodarske, družbene in okoljske posledice za Evropsko unijo. Na seznamu so tudi karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki lahko veliko škodo povzročijo v gozdovih; to so brezov krasnik (Agrilus anxius Gory), jesenov krasnik (Agrilus planipennis Fairmaire), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis (Thomson)), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis (Motschulsky), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus Tschetverikov). Nobeden od njih še ni bil najden v Sloveniji.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, prednostni škodljivi organizmi, Anoplophora, Agrilus, Bursaphelenchus, Dendrolimus
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (151,59 KB)

6.
Uvoz lesa listavcev v Evropsko unijo in tveganje za gozd
Andreja Kavčič, Anita Benko-Beloglavec, 2020

Povzetek: Posledice mednarodne trgovine z lesom med celinami in državami so vneseni tujerodni škodljivi organizmi, ki ob ustalitvi v našem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Zato se lahko pojavijo v večjih populacijah in povzročajo poškodbe na rastlinah ali celo odmiranje. Pri prenovi zakonodaje na področju zdravja rastlin v EU je Slovenija podpirala preventivni pristop in previdnostno načelo pri trgovanju z rastlinami in rastlinskimi proizvodi iz tretjih držav. Za les listavcev ni dovolj zaščite pri uvozu v EU. Zato je bil pripravljen seznam novih, potencialno nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov, ki bi jih morali uvrstiti v seznam karantenskih škodljivih organizmov in tako preprečiti njihov vnos z uvozom lesa gostiteljskih rastlin v EU in tako obvarovati gozdove pred potencialno škodo.
Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, les listavcev, uvoz, predhodna ocena tveganja, poti vnosa
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (149,12 KB)

7.
Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo
Barbara Piškur, Peter Smolnikar, Ana Brglez, 2020

Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (245,62 KB)

8.
Rjavenje borovih iglic - primer ukrepanja v Soški dolini
Marija Kolšek, Zoran Zavrtanik, 2020

Povzetek: Gozdarski inštitut Slovenije je v letih 2015 do 2018 na več lokacijah v Soški dolini potrdil prisotnost glive Lecanosticta acicola, ki povzroča bolezen rjavenje borovih iglic, tudi na črnem boru (Pinus nigra), kar je glede na dosedanje raziskave te glive v Evropi redkost. Glede na rezultate raziskav in opažanja na terenu je populacija glive na črnem boru najverjetneje zelo patogena in bi lahko ogrozila naravne sestoje črnega bora v Sloveniji. V primerjavi z drugimi populacijami te glive v Sloveniji sklepamo, da je zaenkrat geografsko izolirana populacija glive na črnem boru. Zato je bila leta 2018 sprejeta odločitev, da se v Zgornjem Posočju izvedejo ukrepi za omejevanje širjenja glive. Pred decembrom 2019 je bila gliva uvrščena na seznam II.A.I Direktive Sveta 2000/29/ ES kot Scirrhia acicola. Z novo zakonodajo EU s področja zdravstvenega varstva rastlin je gliva L. acicola uvrščena na sezname nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so pripravili načrt ukrepanja, ki ga je potrdil direktor UVHVVR. Ukrepanje v gozdnem prostoru je potekalo konec leta 2019 in v prvi polovici leta 2020.
Ključne besede: Lecanosticta acicola, rjavenje borovih iglic, Soška dolina, Pinus nigra, črni bor, ukrepanje, gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 25; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (551,12 KB)

9.
Spletna orodja za upravljanje s smrekovimi podlubniki : Web tools for management of Spruce Bark Beetles
Nikica Ogris, 2020

Povzetek: V prispevku predstavljamo spletna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri upravljanju s smrekovimi podlubniki. Na voljo je več spletnih orodij, ki pomagajo pri načrtovanju spremljanja kontrolnih pasti in kontrolnih nastav, ki jih uporabljamo za ugotavljanje gostote populacij smrekovih podlubnikov. Na podlagi teh podatkov vsako leto ugotavljamo lokacije pasti, kjer so se podlubniki prenamnožili. Posledično moramo na takšnih lokacijah povečati obseg ukrepov in pospešiti izvajanje varstva gozdov pred podlubniki zaradi preprečevanja škode v gozdovih. Rezultate teh analiz objavljamo v spletni reviji Napovedi o zdravju gozdov. V okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, tj. Poročevalsko prognostično-diagnostične službe za gozdove, vsako leto izdelamo kratkoročno napoved sanitarnega poseka smreke. Napoved je verjetnostna in pomaga pri bolj osredotočenem iskanju žarišč smrekovih lubadark; najprej iščemo žarišča na lokacijah, kjer je največja verjetnost pojava žarišč. Tako se poveča verjetnost, da žarišča najdemo še v zgodnji fazi napada, kar omogoči več časa za ukrepanje. Ko enkrat najdemo žarišče, nas zanima, koliko časa imamo za sanacijo. Za ta namen smo razvili spletno orodje, ki izračuna priporočeni rok za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikov. S tem orodjem si lahko postavimo prioritete za sanacijo žarišč lubadark, tj. najprej saniramo žarišča, katerim bo rok za izvedbo ukrepov potekel najprej. Izdelali smo tudi dolgoročno napoved sanitarne sečnje zaradi žuželk, ki je lahko v pomoč pri določitvi smernic za dolgoročno gospodarjenje s smreko in pri usmerjanju ciljne drevesne sestave v gozdnogospodarskih načrtih. Vsa navedena spletna orodja je razvil Gozdarski inštitut Slovenije in so javno dostopna na spletnem portalu Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si).
Ključne besede: rok sanitarne sečnje, fenološki model, RITY, CHAPY, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, pripomoček, spremljanje, monitoring, namnožitev, napoved, prognoza, gostota populacije
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 25; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

10.
Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v Evropi
Maja Jurc, 2020

Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (364,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh