Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dipl. inž. Anton Deankovič (1923-2013)
Ivan Veber, 2017

Ključne besede: gozdarji, biografije
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (255,16 KB)

2.
49. EFNS - Madona 2017
Janez Konečnik, 2017

Ključne besede: gozdarska tekmovanja
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (496,98 KB)

3.
4.
5.
6.
Lokalna skupnost na Solčavskem za lokalno gozdno lesno verigo gorskega lesa
Tina Drolc, 2017

Ključne besede: gozdno lesne verige, Solčava, gorski les
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (376,03 KB)

7.
8.
Posledice pozebe v gozdu
Iztok Sinjur, 2017

Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017

Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (834,24 KB)

10.
Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
Dejan Firm, Janez Pirnat, 2017

Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh