Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 261
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fitoftorna sušica lawsonove paciprese (Phytophthora lateralis)
Ana Brglez, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 11; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (206,94 KB)

2.
Aljaški smrekov podlubnik (Dendroctonus rufipennis)
Andreja Kavčič, Simon Zidar, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 8; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (224,67 KB)

3.
Severnoameriški dvanajsterozobi podlubnik (Ips calligraphus)
Nina Šramel, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, podlubniki
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 4; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (213,37 KB)

4.
5.
6.
7.
Doživetje 25. IUFRO svetovnega kongresa in delčka Brazilije
Vasja Leban, 2020

Ključne besede: Brazilija, gozdovi, IUFRO
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (316,76 KB)

8.
Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij
Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Lado Kutnar, Valerija Babij, 2020

Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (446,12 KB)

9.
Določanje vlažnosti drv z električnim uporovnim merilnikom
Aleš Straže, Nike Krajnc, Špela Ščap, Domen Arnič, Peter Prislan, 2020

Povzetek: Vsebnost vode (vlažnost) je med pomembnejšimi kazalniki kakovosti drv. Za čim učinkovitejše in okolju prijazno delovanje Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav navaja, da mora biti vsebnost vode v drveh manj kot 20 %. Za hitro preverjanje vsebnosti vode v drveh bi bila smiselna uporaba električnih uporovnih merilnikov. V pričujočem prispevku primerjamo meritve, opravljene z elektrouporovnimi merilniki različnih izvedb ter referenčno gravimetrično metodo. Rezultati kažejo, da gravimetrični metodi najbolj primerljive rezultate kažejo uporovni merilniki, ki omogočajo kompenzacijo gostote lesne vrste in temperature. V prispevku razpravljamo o uporabi različne terminologije in definicije lesne vlažnosti (t.j. relativna in absolutna vlažnost lesa, vsebnost vode) ter predlagamo postopek za čim boljšo oceno vlažnosti z enostavnimi elektro-uporovnimi merilniki.
Ključne besede: lesna goriva, lesna biomasa, vsebnost vode, kakovost drv
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 9; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (219,11 KB)

10.
Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanje
Tine Hauptman, 2020

Povzetek: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 45; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (352,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh