611. Stereotaktična biopsija - cytoguideGregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 195; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (901,13 KB) |
612. Ciljana kompresija in povečavaPatricija Špeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ciljano kompresijo in povečavo uporabljamo, kadar želimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogoči razmik tkiva, medtem ko povečavo največkrat uporabljamo za boljši prikaz mikrokalcinacij. Včasih pa obe kombiniramo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 47
Celotno besedilo (516,10 KB) |
613. Dodatne projekcije (cleveage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov, moška dojka)Andreja Kokot, Brigita Hudales, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku so opisana specialna slikanja, ki jih uporabljamo pri mamografijah. Mednje sodijo: cleavage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov in moške dojke. Z natančno tehnično izvedbo teh preiskav marsikdaj lahko rešimo nadaljno diagnostiko in operativno obdelavo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 59
Celotno besedilo (824,11 KB) |
614. ML, LM, XCC, rolled-on projekcijeBrigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,02 MB) |
615. Različne stiske ob mamografijiMarija Vegelj-Pirc, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V članku so opisani psihološki vidiki mamografije, pri čemer ne gre zgolj za izdelavo rentgenske slike, temveč za srečanje z žensko v stiski, ki potrebuje varnost, zaupanje in vzpodbudo. Za razumevanje in prepoznavanje doživljanja žensk so poleg teoretične razlage prikazani tudi nekateri klinični primeri. V postopku mamografiranja je poudarjen celostni pristop, za kar je potrebno znati prepoznavati in razreševati tudi lastno doživljanje in lastne stiske.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 206; Prenosov: 49
Celotno besedilo (368,79 KB) |
616. Najpogostejše bolezni dojk in njihove mamografske značilnostiBreda Jančar, Igor Kocijančič, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Radiološki inženir, ki se ukvarja z mamografsko diagnostiko, potrebuje osnovnoznanje o boleznih dojk. To je zlasti pomembno pri dodatnih slikovnih diagnostičnih postopkih, ki zahtevajo timski pristop. Zato so v sestavku na kratko opisane najpogostejše bolezni dojk s poudarkom na njihovih mamografskihznačilnostih.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 52
Celotno besedilo (381,17 KB) |
617. Mamografski videz normalne dojkeKristijana Hertl, Miljeva Rener, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Mamografski videz normalne dojke je pri vsaki ženski različen, čeprav imajo nekatere normalne anatomske strukture na mamogramu svojo značilno podobo. Na količino žleznega, vezivnega tkiva in maščobe ter na razmerje med njimi vplivaveč dejavnikov, na primer: starost ženske, menstrualni ciklus, nosečnost, hormonska substitucija.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,12 MB) |
618. Anatomija in histologija dojkeRaja Gošnak Dahmane, Andrej Cör, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Dojki (mammae) sta parni kožni žlezi. Pri moškem ostaneta rudimentarni vse življenje, pri ženskah pa sta nerazviti pred puberteto, po puberteti rasteta in se diferencirata, najbolj sta razviti v zadnjih mesecih nosečnosti in med laktacijo ter usahneta po menopavzi. Dojka je zgrajena iz žleznega parenhima in vezivne strome ter interlobularnega maščobnega tkiva. Sestavlja jo 15 do 25lobusov. Vsak lobus predstavlja sestavljeno alveolarno žlezo z mlečnim izvodilom. Histološka slika dojke je drugačna v različnih starostnih obdobjih ženske, poleg tega pa se histološka slika spreminja pri ženskah v rodnem obdobju tudi med mesečnim ciklusom. Posebej pomembno za razumevanje zasevanja tumorjev je poznavanje limfne drenaže dojke.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,20 MB) |
619. Zakon o merilih kakovosti pri mamografijiDamijan Škrk, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V Združenih državah Amerike so oktobra 1992 sprejeli Zakon o merilih kakovostipri mamografiji. Zakon, ki je postavil temelje kakovostni mamografskidejavnosti, predpisuje postopke, s katerimi ustanove skrbijo za skladnost z merili kakovosti, in način pridobitve dovoljenja za opravljanje mamografske dejavnosti. Ministrstvo za zdravje, ki je pristojno za izvajanje določil zakona, je pooblastilo Urad za hrano in zdravila za implementacijo zakona, izdajanje soglasij za delo pooblaščenih teles, ki preverjajo kakovost mamografske dejavnosti in izdajo dovoljenj za opravljanje mamografske dejavnosti. Članek želi predstaviti obseg in cilje Zakona o merilih kakovosti pri mamografiji, ki bi jih lahko uporabljali kot vodilo pri pripravi mamografskih meril kakovosti v Sloveniji.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 52
Celotno besedilo (304,73 KB) |
620. Vsakodnevna kontrola kakovosti mamografijUrban Zdešar, Sebastjan Korat, Zvonko Krajnc, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Preverjanje kakovosti v mamografiji, kot ga poznajo razvite države, je v Sloveniji šele na začetku. Gre za preproste meritve, s katerimi določamo vrednosti parametrov, ki vplivajo na kakovost mamografskih slik in dozo. Prispevek opisuje zasnovo programa preverjanja kakovosti, ki ga izvajajo na radiološkem oddelku Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prvi rezultati programabodo pomagali predvsem razumeti razliko med normalnim spreminjanjem delovanja opreme in večjimi neujemanji in trendi. Prav pravočasno zaznavanje takšnih sprememb je glavni namen preverjanja kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 58
Celotno besedilo (454,67 KB) |
