591. The contribution of new US technologies to US differential diagnosis of nonpalpable lesionsGiorgio Rizzatto, Roberta Chersevani, Martina Locatelli, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Background. Gray-scale ultrasound (US) patterns are still the best indicators of the risk of malignancy and correlation with mammography and guidance to bioptical procedures are still the gold standard in breast diagnosis. But recent technological advancements in ultrasound offer new diagnostic capabilities that integrate conventional US imaging: 3D, CAD, perfusion imaging and elastography. Conclusions. The US technologies allow to differentiate and grade the vascularity of breast lesions (both with conventional technologies and with contrast enhancers) and to evaluate the elastic properties of the normal and pathologic tissues (elastography). Both these technologies are on the way of becoming commer cially available on medium and high-end US instruments. But they must still be considered as research tools because their diagnostic efficacy requires more widely clinicaltesting.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (726,37 KB) |
592. 3D/4D breast ultrasound : diagnostic and interventionChristian Weismann, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Background. Three-dimensional (3D) and four dimensional(4D) mammasonography isthe most recent development in breast ultrasound imaging providing additional aspects to conventional two-dimensional (2D) sonography. Conclusions. The new technique of mammasonography enable completely new superior diagnostic information such as the ability to study a breast mass andthe surrounding tissue in 3 orthogonal planes, or to obtain new informationabout the mean blood flow intensity or vascularisation of breast lesions by evaluation of the 3D colour histogram. 4D ultrasound offers almost real time 3D rendered image information and is taken as a basis of multidimensional imaging of the breast.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 144; Prenosov: 41
Celotno besedilo (404,30 KB) |
593. Analog and digital image qualityAlberto Sardo, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Background. Lastly the X ray facilities are moving to a slow, but continuous process of digitalization. The dry laser printers allow hardcopy images with optimum resolution and contrast for all the modalities. In breast imaging, thedelay of digitalization depends to the high cost of digital systems and, attimes, to the doubts of the diagnostic accuracy of reading the breast digital images. Conclusions. The Screen film mammography (SFM) is the most efficient diagnostic modality to detect the breast cancer in early stage and with reasonable cost. The digital mammography (DM) with the independent capturing, displaying, processing, printing and archiving phases, makes possible an optimisation of the image guality for each, single phase, assuringa satisfactory diagnosis.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 139; Prenosov: 41
Celotno besedilo (207,07 KB) |
594. Bolečina pri mamografijiZvonko Krajnc, Brigita Hudales, Andreja Kokot, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Elizabeta Jokan, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Bolečina pri mamografiji je neprijetrna čutnaa in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali možno okvaro tkiva. Nanjo vplivajo različni dejavniki. Metode. Pri preiskovankah, ki so na Onkološkem inštitutu in po vsejSloveniji opravile mamografijo, smo naredili anketno raziskavo o bolečini pri tej preiskavi. Rezultati. Asimptomatske preiskovanke občutijo manjšo jakost bolečine kot simptomatske. `lečina preiskovank v Sloveniji ne zaužije premedikacije pred mamografijo. Zaključki. Informiranje preiskovank o poteku preiskave in vnaprejšne pričakovanje bolečine je pomembno pri zmanjševanju bolečine. velik vpliv na občutenje bolečine ima tudi radiološki inženir, ki jepo mnenju preiskovank pomembno vplival na zmanjševanje bolečine pri mamografiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 178; Prenosov: 56
Celotno besedilo (746,54 KB) |
595. Sodobno kirurško zdravljenje raka dojkJanez Žgajnar, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Razvoj kirurškega zdravljenja raka dojk je šel v zadnjih treh desetletjih v smer vedno manj obsežne kirurgije. Izkazalo se je, da takšno kirurško zdravljenje varno in ne ogroža preživetja bolnic z rakom dojk. v zadnjem desetletju je bil z uvajanjem novih kirurških metod napravljen nov velik korak k čim manj invazivnemu zdravljenju raka dojk. Diagnostična ali terapevtska kirurška odstranitev netipnih lezij dojk je možna šele po predhodni rentgensko ali ultrazvočno vodeni lokalizaciji. Zaključki. Nova metoda lokalizacije netipnih lezij dojk z radioaktivnim izotopom (ROLL) ima številne prednosti v primerjavi z lokalizacijo z žico: večji delež v zdravo izrezanih rakov v prvi operaciji, manjši delež ponovnih operacij, manjša teža vzorca in zato boljši kozmetični učinek. Biopsija prve bezgavke v regionalni bezgavčni loži omogoča izbiro bolnic, ki v pazdušnih bezgavkah nimajo zasevkovin jim zato ni potrebno odstranjevati vseh pazdušnih bezgavk. Bolnicambrez zasevkov v pazdušnih bezgavkah na ta način prihranimo škodljive posledice odstranitve bezgavk. Doslej opravljene raziskave so pokazale, da nove minimalno invazivne kirurške metode omogočajo učinkovito, varno in s tem racionalno zdravljenje zgodnjega raka dojk.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 45
Celotno besedilo (192,58 KB) |
596. Prognoza netipljivih invazivnih rakov dojkeTanja Čufer, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Neodvisni napovedni dejavniki poteka raka dojk na podlagi katerih danes načrtujemo dopolnilno sistemsko zdravljenje so prizadetost pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, patohistološki tip tumorja in stopnja malignosti tumorja. Z ozaveščanjem in z uvedbo presejalnih programov se odkriva vse več majhnih, netipljivih rakov dojk. Medtem ko so napovedni dejavniki poteka tipljivih rakov dojk dobro znani, so napovedni dejavniki poteka netipljivih invazivnih rakov dojk veliko manj raziskani. Zaključki. Sistemskih analiz napovednega pomena posameznih lastnosti tumorjev pri netipljivem invazivnem raku dojk praktično ni. Napovedni pomen za ponovitev bolezni in za preživetje ima še vedno velikost tumorja in biološka lastnost tumorja, stopnja malignosti. Tudi prisotnost mikrozasevkov v pazdušnih bezgavkah, glede na omejene podatke, verjetno napoveduje slabo prognozo. Starost in prisotnost hormonskih receptorjev se zaenkrat nista izkazala za neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri majhnih tumorjih. Da bi bolje opredelili prognozo bolnic z majhnimi, netipljivimi raki dojk in jih ustrezneje zdravili, je nujnarazpoznava dodatnih bioloških značilnosti raka dojk. Genska karta tumorjadoločena s tehnologijo mikromrež je obetavna metoda, ki omogoča širok vpogled v biologijo vsakega posameznega raka dojke.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 46
Celotno besedilo (310,72 KB) |
597. Citodiagnostika netipljivih lezij v dojkahAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) je uveljavljena metoda zadiagnostiko sprememb v dojki. V pričujoči študiji smo želeli ugotoviti zanesljivost ultrazvočno (UZ) ali rentgensko (RTG) vodene ABTI za diagnostiko netipljivih lezij v dojki na podlagi cito-histološke korelacije in izračunati občutljivost, specifičnost, napovedno veljavnost pozitivne in negativne diagnoze. Bolniki in metode. V retrospektivno študijo smo vključili 179 žensk,pri katerih je bila v letu 2003 izvršena UZ ali/in RTG vodena ABTI netipljive lezije v dojki, ki je bila kasneje histološko opredeljena na vzorcubiopsije z debelo iglo, vodeni ekscizijski biopsiji ali na kirurškem resektatu. Rezultati. V 66 (36,8%) primerih je bil histološko dokazan karcinom, v 113 (63,1%) primerih pa benigna lezija. Citopatološke diagnoze v skupini karcinomov so bile: karcinom v 41 primerih (62,1%), sumljivo za karcinom v 12 (18,2%), napačno negativna diagnoza v 3 (4,5%), v 10 (15%) primerih pa niso dobili dovolj materiala za diagnozo. Zaključki. V skupini benignih lezij smo iz vzorca ABTI postavili pravilno negativno diagnozo v 55 primerih (48,7%), napačno sumljivo v 18 (15,9%), napačno pozitivno diagnozo v enem primeru (0,88%) in v 39 (34,5%) primerih nismo dobili dovolj materiala zadiagnozo. Občutljivost metode v naši študiji je bila 91%, specifičnost 98%, napovedna veljavnost pozitivne diagnoze 97,6% in napovedna veljavnost negativne diagnoze 94,8 %.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 153; Prenosov: 55
Celotno besedilo (323,74 KB) |
598. Intervencijski posegi v dojkahTomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 183; Prenosov: 55
Celotno besedilo (338,01 KB) |
599. Ultrazvočna preiskava pazduheMaja Podkrajšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Predoperativna ultrazvočna preiskava pazduhe je v rokah izkušenega preiskovalca zelo natančna preiskavna metoda za ugotavljanje patološko spremenjenih bezgavk. Zaključki. Če preiskovalec najde patološko bezgavko in jo z ultrazvočno vodeno tankoigelno aspiracijsko biopsijo potrdi, pri bolnici ni potrebno ugotavljati prizadetosti varovalnih bezgavk, ampak kirurg pri istioperaciji odstrani malignom v dojki in vse bezgavke v pazduhi.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 48
Celotno besedilo (650,81 KB) |
600. Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkahTomaž Vargazon, Miljeva Rener, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 54
Celotno besedilo (294,98 KB) |
