Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" .

Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 500 zadetkov!

81 - 90 / 500
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Gene expression levels of the prolyl hydroxylase domain proteins PHD1 and PHD2 but not PHD3 are decreased in primary tumours and correlate with poor prognosis of patients with surgically resected non-small-cell lung cancer
Ana Koren, Matija Rijavec, Tomaž Krumpestar, Izidor Kern, Aleksander Sadikov, Tanja Čufer, Peter Korošec, 2021

Povzetek: Background: Hypoxia correlates with poor prognosis in several cancer types, including lung cancer. Prolyl hydroxylase domain proteins (PHDs) play a role in cell oxygen sensing, negatively regulating the hypoxia-inducible factor (HIF) pathway. Our study aim was to evaluate PHD1, PHD2 and PHD3 mRNA expression levels in primary tumours and normal lungs of non-small-cell lung cancer (NSCLC) patients and to correlate it with selected regulators of HIF signalling, with clinicopathological characteristics and overall survival (OS). Methods: Tumour tissue samples were obtained from 60 patients with surgically resected NSCLC who were treated with radical surgery. In 22 out of 60 cases, matching morphologically normal lung tissue was obtained. PHD1, PHD2 and PHD3 mRNA expressions were measured using RT-qPCR. Results: The PHD1 and PHD2 mRNA levels in primary tumours were significantly decreased compared to those in normal lungs (both p < 0.0001). PHD1 and PHD2 expression in tumours was positively correlated (rs = 0.82; p < 0.0001) and correlated well with HIF pathway downstream genes HIF1A, PKM2 and PDK1. Decreased PHD1 and PHD2 were associated with larger tumour size, higher tumour stage (PHD1 only) and squamous cell carcinoma. Patients with low PHD1 and patients with low PHD2 expression had shorter OS than patients with high PHD1 (p = 0.02) and PHD2 expression (p = 0.01). PHD1 showed borderline independent prognostic values in multivariate analysis (p = 0.06). In contrast, we found no associations between PHD3 expression and any of the observed parameters. Conclusions: Our results show that reduced expression of PHD1 and PHD2 is associated with the development and progression of NSCLC. PHD1 could be further assessed as a prognostic marker in NSCLC.
Ključne besede: non-small-cell lung carcinoma, prognosis, non-small cell lung cancer, mRNA expression, prolyl hydroxylase domain proteins
DiRROS - Objavljeno: 21.05.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (820,49 KB)

82.
83.
84.
85.
Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire se gradi simulator razvoja gozdov
Tina Drolc, 2021

Ključne besede: simulator razvoja gozdov
DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 282; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (138,62 KB)

86.
Cesarski gozdni vrt v Ljubljani
Franc Perko, 2021

Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (312,71 KB)

87.
Primerjava dendrokronoloških raziskovanj z ocenjevanjem prirastka na gozdarskih raziskovalnih ploskvah
Tom Levanič, David Hladnik, 2021

Povzetek: Izsledke dendrokronološkega raziskovanja na podlagi dreves višjih socialnih položajev v smrekovem debeljaku smo primerjali z ocenjevanjem prirastka na raziskovalnih ploskvah v smrekovih sestojih na Pokljuki. Za primerjavo dendrokronološke analize z izsledki o prirastku na raziskovalnih ploskvah smo uporabili le del podatkov do standardizacije dendrokronoloških krivulj, ker nismo želeli odstraniti starostnega trenda iz časovne vrste opazovanj. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile postavljene pred 60 leti, smo z zaporednimi meritvami premerov dreves ocenjevali debelinske prirastke, lesne zaloge in volumenske prirastke v posameznih obdobjih. Variabilnost povprečnega debelinskega prirastka v najvišjih debelinskih razredih na raziskovalnih ploskvah je bila primerljiva z ocenami za dominantna drevesa, analizirana v dendrokronološki analizi. Podatki iz dendrokronoloških raziskovanj so dobro izhodišče in v veliko oporo pri ocenjevanju dinamike razvoja v gozdnih sestojih ter pri presojanju o spremembah v 5- ali 10-letnih obdobjih zaporednih gozdnih inventur
Ključne besede: dendrokronološka analiza, gozdne inventure, debelinski prirastek, smreka
DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 378; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (447,93 KB)

88.
Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizma
Matevž Triplat, Barbara Piškur, Urban Žitko, 2021

Povzetek: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Ključne besede: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 299; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (546,75 KB)

89.
Želja po ponovni vzpostavitvi ravnovesja v okolju
Polona Hafner, Mitja Skudnik, 2021

DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (44,36 KB)

90.
Povezava med rakom materničnega vratu in kajenjem
Tina Firanović, Urška Ivanuš, 2020

Ključne besede: kajenje, presejanje, rak materničnega vratu
DiRROS - Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 185; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (565,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh