Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" .

Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 500 zadetkov!

41 - 50 / 500
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih
Tanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019

Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 219; Prenosov: 73
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Effects of disturbance on understory vegetation across Slovenian forest ecosystems
Lado Kutnar, Thomas Andrew Nagel, Janez Kermavnar, 2019

Povzetek: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Ključne besede: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
DiRROS - Objavljeno: 27.11.2019; Ogledov: 174; Prenosov: 31
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

43.
44.
45.
46.
Popotnikovi vtisi o Ukrajini, njenih gozdovih in gozdarstvu
Matevž Mihelič, Anton Poje, Vasja Leban, 2019

Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, Ukrajina
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 160; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (509,92 KB)

47.
Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službe
Matevž Triplat, Mitja Skudnik, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Primož Simončič, Nike Krajnc, 2019

Povzetek: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost.
Ključne besede: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 183; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (566,80 KB)

48.
Upravljanje velikih zveri v Sloveniji
Matija Stergar, Matej Bartol, 2019

Povzetek: Slovenija ima bogate izkušnje s trajnostnim upravljanjem in varstvom populacij velikih zveri, zato marsikje v svetu velja za zgled na področju upravljanja populacij medveda, volka in risa. V preteklosti sta bili pri nas populaciji volka in medveda že na robu izumrtja, ris pa je bil celo iztrebljen. Zdaj ris ponovno poseljuje slovenske gozdove, populaciji medveda in volka pa se v zadnjem desetletju (pre)hitro krepita in že dolgo nista bili v tako ugodnem stanju. Medveda in volka danes pri nas še najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi % na eni strani zagovorniki popolne zaščite vsakega osebka, na drugi pa zagovorniki (vsaj lokalnega) iztrebljenja zveri. To zelo ovira strokovno upravljanje populacij, k nastanku takšnega stanja pa je zagotovo svoj delež prispevala zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja. Zato bi moral biti glavni izziv upravljavcev posodobitev evropske zakonodaje, s pomočjo katere bi bilo mogoče pri ljudeh, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri, ohraniti določeno raven strpnosti do zveri ter uravnavati številčnost velikih zveri v mejah, ki še omogočajo ugodno stanje populacij, obenem pa so sprejemljive tudi za ljudi, ki z velikimi zvermi sobivajo.
Ključne besede: rjavi medved, volk, upravljanje, populacija, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba, velike zveri, konflikti, odstrel, Direktiva o habitatih
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 163; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (157,12 KB)

49.
Podnebne spremembe postajajo glavni izziv javne gozdarske službe na področju gojenja in varstva gozdov
Andrej Breznikar, 2019

Povzetek: Ukrepi prilagajanja na vse očitnejše posledice podnebnih sprememb v gozdovih so velik izziv tudi za javno gozdarsko službo. S prilagajanjem gospodarjenja z gozdovi in prilagoditvami celotnega odziva gozdarstva na izzive podnebno nestabilnega okolja želimo zmanjšati negativne posledice podnebnih sprememb in zagotoviti uresničevanje vseh funkcij gozdov tudi v prihodnosti. Za prilagajanje so nujni strateški pristop in pravočasni ter učinkoviti prilagoditveni ukrepi na vseh nivojih. V prispevku je predstavljen nabor predlaganih ukrepov na področju gojenja in varstva gozdov, cilj katerih je zmanjšanje tveganja pri proizvodnji lesa in škode v gozdnih sestojih zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb.
Ključne besede: podnebne spremembe, ukrepi prilagajanja, gojenje gozdov, varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (217,69 KB)

50.
Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izzivi
Aleš Poljanec, Dragan Matijašič, Matjaž Guček, 2019

Povzetek: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 182; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (133,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh