Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" .

Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proteases and cytokines as mediators of interactions between cancer and stromal cells in tumours
Barbara Breznik, Tamara Lah Turnšek, Helena Motaln

Povzetek: Proteolytic enzymes are highly relevant in different processes of cancer progression. Their interplay with other signalling molecules such as cytokines represents important regulation of multicellular cross-talk. In this review, we discuss protease regulation mechanisms of cytokine signalling in various types of cancer. Additionally, we highlight the reverse whereby cytokines have an impact on protease expression in an autocrine and paracrine manner, representing complex feedback mechanisms among multiple members of these two protein families. The relevance of the protease-cytokine axis is illustrated in glioblastoma, where interactions between normal mesenchymal stem cells and cancer cells play an important role in this very malignant form of brain cancer.
Ključne besede: cellular cross-talk, glioblastoma, invasion, mesenchymal stem cells, protease-cytokine signalling
DiRROS - Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (951,87 KB)

2.
V spomin, Smiljan SModiš, univ.dipl.inž.gozdarstva (januar 1957 - junij 2017)
Dušan Debenak, 2017

Ključne besede: biografije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 164; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (93,16 KB)

3.
Prof. dr. Marko Accetto (9. avgust 1936 - 22. junij 2017)
Igor Dakskobler, Mitja Zupančič, 2017

Ključne besede: biografije, bibliografije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 155; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (140,33 KB)

4.
5.
Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metod
Marjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017

Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 147; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (512,44 KB)

6.
Fitoftorna sušica vejic (Phytophthora ramorum)
Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (218,40 KB)

7.
Borov smolasti rak (Fusarium circinatum)
Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 153; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (255,51 KB)

8.
Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranja
David Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017

Povzetek: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented.
Ključne besede: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 169; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (870,00 KB)

9.
Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?
Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017

Povzetek: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Ključne besede: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 128; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (139,49 KB)

10.
Dela v gozdu nikoli ne zmanjka
Mitja Skudnik, 2017

Ključne besede: gozdarstvo
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 87; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (45,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh