Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 1992
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poškodbe drevja zaradi abiotskih naravnih motenj na bukovih rastiščih v Sloveniji s poudarkom na snegolomih
Andrej Bončina, Matija Klopčič, Blanka Klinar, 2020

Povzetek: Raziskovali smo poškodovanost drevja zaradi snega v pretežno mešanih gozdnih sestojih na bukovih rastiščih v Sloveniji. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov s prevladujočimi bukovimi rastišči, v katerih je bil delež bukve vsaj 10 % lesne zaloge sestojev. Delež iglavcev v sanitarnem poseku je bil večji pri snegolomih in vetrolomih, pri žledolomih sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje v mlajših in srednjedobnih razvojnih fazah debelin 20%40 cm. Na podvzorcu 363 oddelkov, za katere smo pridobili podatke o lastnostih snežne odeje, smo z binarno logistično regresijo izdelali model verjetnosti pojava snegoloma. V model smo vključili spremenljivke količine snega v spomladanskih mesecih, fitoregijo, skalnatost, naklon terena in matično podlago. Najpomembnejša spremenljivka je bila količina snega v spomladanskih mesecih. Razlog za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih je povečan delež smreke v gozdnih sestojih, bukev je veliko manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka. Za povečanje odpornosti sestojev predlagamo pogostejša klasična redčenja nižjih jakosti ali uvedbo situacijskih redčenj v sestojih mlajših in srednjedobnih sestojih.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukova rastišča, binarna logistična regresija, pojav poškodbe, snegolomi, naravne motnje, gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 33
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkovite
Maja Jurc, Tine Hauptman, Luka Pajek, 2020

Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 09.09.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 37
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije
Robert Brus, Pia Caroline Adamič, 2020

Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

4.
Blind spots in global soil biodiversity and ecosystem function research
Tine Grebenc, Manuel Delgado-Baquerizo, Fernando T. Maestre, Matthias C. Rillig, Léa Beaumelle, Simone Cesarz, Nathaly Guerrero-Ramírez, Antonis Chatzinotas, Johannes Sikorski, Anna Heintz-Buschart, Carlos A. Guerra, 2020

Povzetek: Soils harbor a substantial fraction of the world's biodiversity, contributing to many crucial ecosystem functions. It is thus essential to identify general macroecological patterns related to the distribution and functioning of soil organisms to support their conservation and consideration by governance. These macroecological analyses need to represent the diversity of environmental conditions that can be found worldwide. Here we identify and characterize existing environmental gaps in soil taxa and ecosystem functioning data across soil macroecological studies and 17,186 sampling sites across the globe. These data gaps include important spatial, environmental, taxonomic, and functional gaps, and an almost complete absence of temporally explicit data. We also identify the limitations of soil macroecological studies to explore general patterns in soil biodiversity-ecosystem functioning relationships, with only 0.3% of all sampling sites having both information about biodiversity and function, although with different taxonomic groups and functions at each site. Based on this information, we provide clear priorities to support and expand soil macroecological research.
Ključne besede: soil, biodiversity, ecosystem services, blind spots, macroecological research
DiRROS - Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 47; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
7.
Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultati
Boštjan Lesar, Miha Humar, 2020

Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
DiRROS - Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 68
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak
Gregor Černač, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020

Povzetek: V prispevku je na primeru Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak (zadruga) analizirana prodaja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za obdobje 2013%2017. S pomočjo obračunov prodaje GLS smo pridobili podatke o količini in cenah GLS, o prodajalcih GLS ter trgu. Za analizo uspešnosti prodaje GLS smo zadružne cene primerjali s povprečnimi slovenskimi cenami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o zadovoljstvu članov zadruge z odkupnimi cenami ter samim delovanjem zadruge. Zadruga je večino lesa odkupila od nečlanov zadruge ter ga v veliki meri prodala v sosednjo Avstrijo. Odkupna cena za GLS je v zadrugi za 18,3 % višja od povprečne slovenske. Člani zadruge so v povprečju zadovoljni s cenami za odkupljene GLS, a se kljub temu 37,5 % anketiranih odloča za prodajo tudi drugim odkupovalcem, kar dolgoročno pomeni problem. Na podlagi rezultatov zaključimo, da se je zadružni model poslovnega povezovanja lastnikov gozdov izkazal kot uspešen, zato je nujno, da začne država prek gozdne politike intenzivneje pospeševati in finančno podpirati tovrstne modele poslovnega povezovanja.
Ključne besede: zasebni gozdovi, poslovno povezovanje, lastništvo gozdov, gozdarske zadruge, trg lesa
DiRROS - Objavljeno: 20.08.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 86
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Isotopic and water relation responses to ozone and water stress in seedlings of three oak species with different adaptation strategies
Claudia Cocozza, Tom Levanič, Saša Zavadlav, Tanja Mrak, Elena Paoletti, Yasutomo Hoshika, Alessio Giovannelli, Hojka Kraigher, 2020

Povzetek: The impact of global changes on forest ecosystem processes is based on the species-specific responses of trees to the combined effect of multiple stressors and the capacity of each species to acclimate and cope with the environment modification. Combined environmental constraints can severely affect plant and ecological processes involved in plant functionality. This study provides novel insights into the impact of a simultaneous pairing of abiotic stresses (i.e., water and ozone (O3) stress) on the responses of oak species. Water stress (using 40 and 100% of soil water content at field capacity - WS and WW treatments, respectively) and O3 exposure (1.0, 1.2, and 1.4 times the ambient concentration - AA, 1.2AA, and 1.4AA, respectively) were carried out on Quercus robur L., Quercus ilex L., and Quercus pubescens Willd. seedlings, to study physiological traits (1. isotope signature [delta 13C, delta 18O and delta 15N], 2. water relation [leaf water potential, leaf water content], 3. leaf gas exchange [light-saturated net photosynthesis, Asat, and stomatal conductance, gs]) for adaptation strategies in a Free-Air Controlled Exposure (FACE) experiment. Ozone decreased Asat in Q. robur and Q. pubescens while water stress decreased it in all three oak species. Ozone did not affect delta 13C, whereas delta 18O was influenced by O3 especially in Q. robur. This may reflect a reduction of gs with the concomitant reduction in photosynthetic capacity. However, the effect of elevated O3 on leaf gas exchange as indicated by the combined analysis of stable isotopes was much lower than that of water stress. Water stress was detectable by delta 13C and by delta 18O in all three oak species, while delta 15N did not define plant response to stress conditions in any species. The delta 13C signal was correlated to leaf water content (LWC) in Q. robur and Q. ilex, showing isohydric and anisohydric strategy, respectively, at increasing stress intensity (low value of LWC). No interactive effect of water stress and O3 exposure on the isotopic responses was found, suggesting no cross-protection on seasonal carbon assimilation independently on the species adaptation strategy.
Ključne besede: ozone, gas exchange, English oak, holm oak, downy oak, Quercus ilex L., Quercus robur L., Quercus pubescens Willd
DiRROS - Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh