Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 1516
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trajnostna rekreacija in turizem v gozdu : zbornik zaključne konference CRP projekta Priprava strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov, 11. september 2018, Ljubljana

Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
DiRROS - Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 115; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (12,57 MB)

2.
3.
4.
5.
Early responses of biodiversity indicators to various thinning treatments in mountain beech forests
Valeria Altieri, Roberto Tognetti, Lado Kutnar, Bruno Lasserre, Marco Marchetti, Carmen Giancola, Simone Di Benedetto, Stefania Di Lella, Fabio Lombardi

Povzetek: In recent decades, the conservation of biodiversity has become one of the main areas under consideration in managing forests in an ecologically sustainable way. Forest management practices are primary drivers of diversity and may enhance or decrease forest biodiversity, according to the measures applied (thinning options). We have focused on three beech (Fagus sylvatica L.) forests across a latitudinal gradient in Italy, characterised by different structures resulting from dissimilar management. We tested the short-term effects of differently-based silvicultural intervention vs. stands where no silvicultural practices were applied on biodiversity indicators and related proxies: deadwood amounts, microhabitat density, floristic richness and life form abundance. In each study area, the occurrence of the above indicators and proxies was evaluated before and after the implementation of crop tree thinning (CTT) and thinning from below (LT) methods, comparing them with control areas where no interventions were performed. After two years, the management options resulted in different responses of the investigated parameters. The CTT increased deadwood amounts in comparison with the LT ones, while stumps increased significantly after the LT thinning. Microhabitats increased significantly where intervention was not undertaken. On the contrary, they remained unaltered after the LT treatments. CTT thinning created favourable conditions for the development of microhabitats and their proliferation in the long term. Two years after the application of the CTT thinning treatment, all forest stands demonstrated a significant increase in their floristic richness and herb layer cover. Significant differences were also found in both the frequency and cover of life forms in relation to silvicultural treatment. These findings provide a better understanding of short-term effects of silvicultural treatment useful for maintaining biodiversity in mountain beech forests.
Ključne besede: deadwood, microhabitats, understory vegetation, mountain forests, sustainable forest management, Italian forests
DiRROS - Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (835,42 KB)

6.
7.
8.
Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?
Janez Krč, Matevž Mihelič, Špela Pezdevšek Malovrh, 2018

Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 164; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Domen Češarek, 2018

Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 191; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

10.
Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian Karst
Robert Brus, Kristjan Jarni, Miha Brecelj, Domen Gajšek, 2018

Povzetek: The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots.
Ključne besede: Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst
DiRROS - Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 348; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh