Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1 - 10 / 1749
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Evaluating short-term impacts of forest management and microsite conditions on understory vegetation in temperate fir-beech forests : floristic, ecological, and trait-based perspective
Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Lado Kutnar, 2019

Povzetek: Forest understory vegetation is largely influenced by disturbances and given local abiotic conditions. Our research focuses on the early response of understory vegetation to various forest management intensities in Dinaric fir-beech forests in Slovenia: (i) control, (ii) 50% cut of stand growing stock, and (iii) 100% cut of stand growing stock. Apart from identifying overstory removal effects, we were interested in fine-scale variation of understory vegetation and environmental determinants of its species composition. Vegetation was sampled within 27 karst sinkholes, which represent a dominant landform in studied forests. Within each sinkhole, five sampling plots, varying in slope aspect (centre, north, east, south, west), were established (135 in total), where pre-treatment (in 2012) and post-treatment (in 2014) floristic surveys were conducted. The sampled understory species were characterized in terms of Ellenberg's indicator values (EIVs) and plant functional traits (plant height, seed mass, specific leaf area, leaf dry matter content). Diversity metrics (species richness, total cover, Shannon index) increased in plots where the silvicultural measures were applied. Tree species richness also increased in 100% cutting. A redundancy analysis revealed that species composition was related to environmental variables, which are directly influenced by management interventions (overstory canopy cover, microclimate maximum daily temperature, soil properties thickness of organic soil layer) as well as by topographic factors (slope inclination and surface rockiness). EIVs for light were significantly affected by treatment intensity, whereas soil-related EIVs (moisture, reaction, nutrients) depended more on the within-sinkhole position. Canopy gaps, compared with uncut control plots, hosted a higher number of colonizing species with a higher plant height and smaller seeds, while leaf traits did not show a clear response. We found a negative correlation between pre-treatment species (functional) richness and post-treatment shifts in floristic (functional) composition. Plots with higher richness exhibited smaller changes compared with species-poor communities. Incorporating different perspectives, the results of this study offer valuable insights into patterns of understory vegetation response to forest management in fir-beech forests.
Ključne besede: canopy gap, microsite environment, Ellenberg indicator values, plant functional traits, compositional resistance, karst topography, fir-beech forest
DiRROS - Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 8; Prenosov: 2
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018
Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019

Povzetek: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (732,65 KB)

3.
4.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 32
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini : razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje
Blaž Bahor, Matija Klopčič, 2019

Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 12
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih
Tanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019

Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
DiRROS - Objavljeno: 29.11.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 15
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Effects of disturbance on understory vegetation across Slovenian forest ecosystems
Lado Kutnar, Thomas Andrew Nagel, Janez Kermavnar, 2019

Povzetek: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Ključne besede: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
DiRROS - Objavljeno: 27.11.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh