Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

81 - 90 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji
Milan Kobal, Primož Bratun, 2018

Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
DiRROS - Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 765; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (300,26 KB)

82.
Lastnosti lesa lubadark
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2018

Povzetek: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Ključne besede: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
DiRROS - Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 658; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (281,40 KB)

83.
84.
85.
86.
Košarkarski turnir
Boštjan Škrlep, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, gozdarski turnirji, košarka, tekmovanja
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 416; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (70,36 KB)

87.
Podlubnik ali lubadar?
Andreja Kavčič, Andreja Kavčič, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, poškodbe in varstvo gozdov, podlubniki, lubadarji
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 466; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (89,70 KB)

88.
89.
Odkupne cene lesa na kamionski cesti
Mitja Piškur, Tina Jemec, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, les, odkupne cene, trgovanje z lesom
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 467; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (120,00 KB)

90.
Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja
Branko Gradišnik, Ljudmila Medved, Sebastjan Štruc, Jurij Gulič, Jernej Berzelak, Peter Zajc, 2018

Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 950; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (545,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh