Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

71 - 80 / 193
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Lastnosti lesa lubadark
Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2018

Povzetek: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Ključne besede: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
DiRROS - Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 648; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (281,40 KB)

72.
73.
74.
75.
Košarkarski turnir
Boštjan Škrlep, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, gozdarski turnirji, košarka, tekmovanja
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 410; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (70,36 KB)

76.
Podlubnik ali lubadar?
Andreja Kavčič, Andreja Kavčič, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, poškodbe in varstvo gozdov, podlubniki, lubadarji
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 458; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (89,70 KB)

77.
78.
Odkupne cene lesa na kamionski cesti
Mitja Piškur, Tina Jemec, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, les, odkupne cene, trgovanje z lesom
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 461; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (120,00 KB)

79.
Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru Pohorja
Branko Gradišnik, Ljudmila Medved, Sebastjan Štruc, Jurij Gulič, Jernej Berzelak, Peter Zajc, 2018

Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (545,53 KB)

80.
Ocenjevanje razlik v fenološkem razvoju dreves v nižinskem poplavnem gozdu na podlagi satelitskih posnetkov
David Hladnik, 2018

Povzetek: Na območju Krakovskega pragozdnega rezervata smo ocenjevali fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na podlagi satelitskih posnetkov Sentinel-2. Ocenili smo vrednosti normiranega diferencialnega vegetacijskega indeksa NDVI v obdobju med 29. marcem in 5. oktobrom 2017. Razlike v fenološkem razvoju doba, belega gabra in črne jelše smo potrdili s štirimi zaporednimi satelitskimi posnetki v aprilu in maju. Ocene NDVI iz tretje dekade aprila, druge in tretje dekade v maju 2017 je bilo mogoče uporabiti za razlikovanje razvoja najzgodnej- šega olistanja belega gabra, kasnejšega olistanja doba in in poznega končnega olistanja črne jelše. S primerjavo vzorčnih ploskev v dobovih sestojih je mogoče sklepati o mikrorastiščnih razlikah, ki vplivajo tudi na oceno vegetacijskih indeksov.
Ključne besede: fenološki razvoj dreves, NDVI, Sentinel-2, Krakovski gozd
DiRROS - Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 608; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (428,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh