Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

31 - 40 / 216
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Obnova, tudi s pomočjo sajenja, je pogoj za ohranjanje trajnosti vseh vlog slovenskih gozdov
Franc Perko, 2019

Povzetek: Prispevek obravnava zaostajanje obnove v slovenskih gozdovih, ki že ogroža trajnost gozdov in njihovih splošnokoristnih funkcij. Ocenjujemo, da se gozdnogospodarski načrti in letni načrti vlaganj v gozdove vse bolj prilagajajo razpoložljivim finančnim sredstvom, ne pa dejanskim potrebam gozdov. Za zagotavljanje trajnosti in izkoristka rastiščnega potenciala je treba ob prevladujoči naravni obnovi 10 odstotkov površin obnoviti s sajenjem. Za vzgojo ustreznih sadik morata biti dolgoročno naravnana tudi semenarstvo in drevesničarstvo.
Ključne besede: trajnost, obnova, delež obnove s sajenjem, sadike, sajenje, semenarstvo, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 224; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (215,47 KB)

32.
Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontrole
Janez Pirnat, Žiga Repotočnik, Jan Mihelič, Aleš Benčina, Sebastian Bambič, David Hladnik, 2019

Povzetek: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Ključne besede: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 237; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (255,15 KB)

33.
Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti
Matija Klopčič, Blaž Fricelj, 2019

Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 239; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (419,59 KB)

34.
Sajenje ne nadomešča naravne obnove gozdov, ampak jo zgolj dopolnjuje, kjer je to potrebno
Mitja Skudnik, 2019

Ključne besede: sajenje, naravna obnova
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 182; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (43,44 KB)

35.
Dvoprogasti krasnik (Agrilis bilineatus)
Maarten De Groot, 2019

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, dvoprogasti krasnik, kostanj, hrast
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 253; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (150,17 KB)

36.
37.
Gozdarji in ustvarjanje
Jože Falkner, 2019

Ključne besede: gozdarji, umetnost, Galerija IGLG, Galerija GIS
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 272; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (62,50 KB)

38.
Naj tematska pot 2018
Jože Prah, 2019

Ključne besede: tematske poti, gozdne poti, gozdovi, turizem, funkcije gozdov
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 273; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (258,26 KB)

39.
13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu
Marta Krejan, 2019

Ključne besede: licitacije, vrednost lesa, cene, les, Slovenj Gradec
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 244; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (112,99 KB)

40.
Mednarodna konferenca v Bruslju ob zaključku projekta BioVill
Darja Stare, 2019

Ključne besede: posvetovanja, BioVill, mednarodni projekti
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (114,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh