Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

21 - 30 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti
Matija Klopčič, Blaž Fricelj, 2019

Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 122; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (419,59 KB)

22.
Sajenje ne nadomešča naravne obnove gozdov, ampak jo zgolj dopolnjuje, kjer je to potrebno
Mitja Skudnik, 2019

Ključne besede: sajenje, naravna obnova
DiRROS - Objavljeno: 23.04.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (43,44 KB)

23.
Dvoprogasti krasnik (Agrilis bilineatus)
Maarten De Groot, 2019

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, dvoprogasti krasnik, kostanj, hrast
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 128; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (150,17 KB)

24.
25.
Gozdarji in ustvarjanje
Jože Falkner, 2019

Ključne besede: gozdarji, umetnost, Galerija IGLG, Galerija GIS
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 151; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (62,50 KB)

26.
Naj tematska pot 2018
Jože Prah, 2019

Ključne besede: tematske poti, gozdne poti, gozdovi, turizem, funkcije gozdov
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 137; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (258,26 KB)

27.
13. dražba vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu
Marta Krejan, 2019

Ključne besede: licitacije, vrednost lesa, cene, les, Slovenj Gradec
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 141; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (112,99 KB)

28.
Mednarodna konferenca v Bruslju ob zaključku projekta BioVill
Darja Stare, 2019

Ključne besede: posvetovanja, BioVill, mednarodni projekti
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (114,08 KB)

29.
Eno leto po vetrolomu
Andrej Breznikar, Nike Krajnc, 2019

Povzetek: Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v gozdovih. Ker se izredni dogodki v gozdovih vrstijo že nekaj let, je pogled na potek sanacije pomemben, pomembna pa je tudi razprava med deležniki, ki so kakorkoli vpleteni v potek sanacije. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v vetrolomu, ki je v decembru 2017 prizadel gozdove, poškodovanih 2,9 milijona m3 drevja za posek, škoda pa je bila ocenjena na 48 milijonov evrov. Tako je bilo po ocenah ZGS od leta 2014 poškodovanega že več kot 19 mili. m3 drevja, skupna škoda pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov evrov. Ko se soočamo s situacijo, ko sanitarni posek predstavlja več kot 60 % letnega poseka, sta nujna komunikacija in usklajeno delovanje različnih akterjev pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih. Potrebna je kritična ocena minulega ukrepanja, pa tudi prilagajanje ukrepov novim situacijam, dialog med akterji in učenje iz storjenih napak. Korak v tej smeri je bil tudi posvet, ki smo ga 19. 12. 2018 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije in se ga je udeležilo več kot 65 predstavnikov gozdarskih podjetji, raziskovalnih institucij, javnih zavodov, interesnih združenj in državnih institucij.
Ključne besede: gozdovi, vetrolom, sanacija poškodovanih gozdov, posvet
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (310,42 KB)

30.
Daljnovodne preseke v gozdnem prostoru
Nataša Buser, Milan Kobal, 2019

Povzetek: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Ključne besede: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (317,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh