Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

191 - 200 / 243
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
191.
Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008
Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (872,59 KB)

192.
Dipl. inž. Anton Deankovič (1923-2013)
Ivan Veber, 2017

Ključne besede: gozdarji, biografije
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 1782; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (255,16 KB)

193.
Gozdarska smučarska tekmovanja v letu 2017
Janez Konečnik, 2017

Ključne besede: gozdarska tekmovanja
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 1611; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (496,98 KB)

194.
Borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Tine Hauptman, Danijel Borkovič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1774; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (898,99 KB)

195.
Brezov krasnik (Agrilus anxius)
Maarten De Groot, Dušan Jurc, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1881; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (722,36 KB)

196.
197.
Lokalna skupnost na Solčavskem za lokalno gozdno lesno verigo gorskega lesa
Tina Drolc, 2017

Ključne besede: gozdno lesne verige, Solčava, gorski les
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1513; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (376,03 KB)

198.
199.
Posledice pozebe v gozdu
Iztok Sinjur, 2017

Povzetek: Pozeba, tako pri sadnem kot pri gozdnem drevju in grmovju, povzroča poškodbe. Ne glede na to jo redko povezujemo s škodo v gozdovih, saj tam posledice zaradi manjše odvisnosti od letnih donosov in prostorske omejenosti redko prepoznamo kot škodo. Aprila 2017 je drugo leto zapored zgodnejšim fenološkim fazam sledil prodor hladnega zraka, zaradi katerega so mrazne poškodbe utrpele številne drevesne in grmovne vrste na mnogih območjih po Sloveniji. Ker so bile prizadete tudi nekatere medonosne in parkovne vrste, je bil dogodek v javnosti deležen večje pozornosti.
Ključne besede: pozeba, pomlad, gozdovi, meteorologija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1587; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

200.
Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017

Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1986; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (834,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh