Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

11 - 20 / 330
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Rjava pegavost orehov (Ophiognomonia leptostyla)
Peter Smolnikar, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (157,07 KB)

12.
Orehova čipkarka (Corythucha juglandis)
Nina Šramel, 2020

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (194,14 KB)

13.
Inovacije in digitalno podprte rešitve na področju mobilizacije lesa
Polona Hafner, 2020

Ključne besede: ROSEWOOD4.0, digitalna orodja, gozdno-lesna veriga
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 230; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (66,79 KB)

14.
15.
Umerjanje rezistografskih meritev gostote lesa na stoječih drevesih : pretvorba v osnovno gostoto
Primož Simončič, Jožica Gričar, Polona Hafner, Luka Krajnc, 2020

Povzetek: V prispevku predstavljamo proces in rezultate določitve korekcijskih količnikov za pretvorbo rezistografskih gostot, izmerjenih na stoječih drevesih, v osnovno gostoto lesa na primeru bukve (Fagus sylvatica L.), puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) in črnega bora (Pinus nigraArnold.). Korekcijski količniki so bili določeni na podlagi sveže odžaganih kolutov, ki so bili povrtani z rezistografom. Kolute smo stehtali, izmerili njihovo prostornino ter jih posušili do absolutno suhega stanja. Iz zbranih podatkov smo nato izračunali osnovno gostoto lesa ter korekcijske količnike med osnovno in rezistografsko gostoto. V raziskavo je bilo zajetih 59 kolutov. Aritmetična sredina vseh izmerjenih količnikov znaša 1,41, vrednosti 95 % intervala zaupanja pa znašajo od 1,38 do 1,46. Razlike med drevesnimi vrstami so statistično neznačilne. Rezistografska gostota relativno dobro odraža osnovno gostoto kolutov (Pearsonov korelacijski koeficient = 0,91; p < 0,001), kar nakazuje na relativno dobro povezanost osnovnih gostot kolutov z rezistografskimi gostotami. Dobljeni rezultati so ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja merjenja dejanskih gostot lesa v stoječih drevesih na hiter in relativno nedestruktiven način.
Ključne besede: rezistograf, gostota lesa, kakovost lesa, bukev, puhasti hrast, črni bor
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (183,02 KB)

16.
Vpliv vremenskih razmer na pogostost padanja kamenja v Baški grapi
Milan Kobal, Blaž Rekanje, 2020

Povzetek: Na podlagi terenskih popisov na treh testnih območjih v Baški grapi ter merjenj meteoroloških spremenljivk smo analizirali vpliv vremena na pogostost padanja kamenja. Za poenotenje podatkov smo v ArcMap za vsak testni objekt (Klavže, Loje 1 in Loje 2) izračunali prispevno območje in površino morebitnih izvorov kamenja. Rezultati linearnega regresijskega modela niso pokazali statistično značilnih odvisnosti med pogostostjo padanja kamenja in meteorološkimi spremenljivkami na enem testnem območju. Količina padavin pozitivno vpliva na pogostost padanja kamenja na dveh testnih območjih ter v vseh kategorijah izvora (iz brežine, od daleč). Z višanjem temperature zraka in tal se na dveh testnih območjih in vseh kategorijah izvora manjša pogostost padanja kamenja. Količina padavin ter temperature zraka in tal bolj vplivajo na pogostost padanja kamenja z brežine kot višje iz izvorov. V raziskavi nismo potrdili statistično značilnega vpliva vetra na pogostost padanja kamenja
Ključne besede: padajoče kamenje, vreme, linearna regresija, Baška Grapa
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 242; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (524,60 KB)

17.
Metoda štetja kupčkov iztrebkov kot optimalen način ocenjevanja relativnih gostot jelenjadi na lokalni ravni
Urša Fležar, Klemen Jerina, 2020

Povzetek: Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih zaradi stopnjevanja konfliktov interesov gozdarske, lovske in kmetijske stroke pojavila potreba po natančnejšem poznavanju številčnosti domorodnih vrst parkljarjev, še posebno jelenjadi (Cervus elaphus). V tem prispevku smo opredelili metodo štetja kupčkov iztrebkov s predhodnim čiščenjem kot najbolj optimalno metodo za ugotavljanje lokalnih gostot jelenjadi in podrobno razložili metodološke korake za uspešno načrtovanje in izvedbo metode na terenu. Zaključili smo s primerom izvedbe metode v LPN Kompas Peskovci in predstavili rezultate gostot jelenjadi in srnjadi (Capreolus capreolus) na omenjenem območju, pridobljenimi z metodo štetja kupčkov iztrebkov.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, jelenjad, Cervus elaphus, srnjad, Capreolus capreolus, štetje kupčkov iztrebkov, upravljanje prostoživečih živali, monitoring, LPN Kompas Peskovc
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (320,21 KB)

18.
Etično ravnanje naj bo vtkano v naše vsakodnevno delovanje
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020

Ključne besede: etika, etični kodeks, gozdarstvo
DiRROS - Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (45,70 KB)

19.
20.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh