Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

161 - 170 / 216
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
161.
Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranja
David Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017

Povzetek: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented.
Ključne besede: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1317; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (870,00 KB)

162.
Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?
Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017

Povzetek: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Ključne besede: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1017; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (139,49 KB)

163.
Dela v gozdu nikoli ne zmanjka
Mitja Skudnik, 2017

Ključne besede: gozdarstvo
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 835; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (45,78 KB)

164.
Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008
Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 942; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (872,59 KB)

165.
Dipl. inž. Anton Deankovič (1923-2013)
Ivan Veber, 2017

Ključne besede: gozdarji, biografije
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (255,16 KB)

166.
Gozdarska smučarska tekmovanja v letu 2017
Janez Konečnik, 2017

Ključne besede: gozdarska tekmovanja
DiRROS - Objavljeno: 23.06.2017; Ogledov: 1365; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (496,98 KB)

167.
Borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Tine Hauptman, Danijel Borkovič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1513; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (898,99 KB)

168.
Brezov krasnik (Agrilus anxius)
Maarten De Groot, Dušan Jurc, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1631; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (722,36 KB)

169.
170.
Lokalna skupnost na Solčavskem za lokalno gozdno lesno verigo gorskega lesa
Tina Drolc, 2017

Ključne besede: gozdno lesne verige, Solčava, gorski les
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1291; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (376,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh