Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

151 - 160 / 216
Na začetekNa prejšnjo stran12131415161718192021Na naslednjo stranNa konec
151.
Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (246,31 KB)

152.
Ekosistemska vloga, pomen in vplivi prostoživečih prežvekovalcev
Boštjan Pokorny, Katarina Flajšman, Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2017

Povzetek: V Evropi živi okrog 15 milijonov osebkov prostoživečih prežvekovalcev (s skupno biomaso 610.000 ton), ki pripadajo dvajsetim vrstam; med njimi je deset domorodnih (v Sloveniji: evropska srna/srnjad, navadni jelen/ jelenjad in gams) ter deset tujerodnih (pri nas: damjak, muflon in alpski kozorog). Čeprav so nekatere podvrste redke in ogrožene, se prostorska razširjenost in številčnost večine vrst prostoživečih parkljarjev (prežvekovalcev in divjega prašiča) v zadnjih desetletjih večata povsod v Evropi, posledica česar so številni izzivi in priložnosti pri upravljanju populacij. Kljub nekaterim konfliktom, kot je škoda na kmetijskih površinah, poškodbe (in tudi škoda) v gozdovih ter vedno več trkov z vozili, so prostoživeči parkljarji v številnih državah prepoznani kot pomemben obnovljiv naravni oz. ekonomski vir (visokokakovostna divjačina, lovni turizem), imajo pomembno nematerialno (kulturno, estetsko, rekreacijsko) vlogo, kot ključne vrste v kopenskih ekosistemih pa pomembno vplivajo na biotsko raznolikost in razvoj kopenskih ekosistemov. Med drugim nudijo naslednje pomembne ekosistemske usluge: ustvarjanje pestrejših habitatnih razmer in dolgoročno večanje biotske raznolikosti, vpliv na kroženje in prostorsko premeščanje hranil, razširjanje rastlinskih semen (zoohorija), so pa tudi pomemben prehranski vir za velike zveri in mrhovinarje. Zaradi naštetih vlog so pomembni okoljski inženirji in so integralni, nepogrešljiv del ekosistemov in tudi njihovega upravljanja. Prisotnost, razširjenost in številčnost prostoživečih parkljarjev/prežvekovalcev je zato treba razumeti kot priložnost in pomemben obnovljiv naravni vir, ne pa kot okoljske motnje, populacije pa je treba upravljati upoštevaje spreminjajoče se naravno ter družbeno okolje.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, prežvekovalci, navadni jelen, evropska srna, ekosistemska vloga, upravljanje populacij
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 1054; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (166,72 KB)

153.
Zakonske osnove za upravljanje z divjadjo v Republiki Sloveniji
Matevž Adamič, Sašo Novinec, 2017

Povzetek: Divjad so tiste vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Načrtovanje upravljanja z divjadjo je večstopenjsko in velikopovršinsko. V Republiki Sloveniji z divjadjo gospodarijo upravljavci v 411 loviščih in 12 loviščih s posebnim namenom. V letu 2009 so bili na podlagi javnega razpisa izbrani upravljavci vseh lovišč in podeljene so bile koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. V prispevku so pojasnjeni temeljni pojmi, predstavljen je sistem načrtovanja upravljanja z divjadjo in opisane so naloge koncesionarjev, ki izhajajo iz koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču.
Ključne besede: divjad, upravljanje, koncesija, lovišče, lovska družina, lovstvo, upravljanje z divjadjo
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 920; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (307,40 KB)

154.
Usmerjanje razvoja gozdov in rastlinojede divjadi
Mitja Skudnik, 2017

Ključne besede: gozdovi, upravljanje z divjadjo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 880; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (43,25 KB)

155.
V spomin, Smiljan SModiš, univ.dipl.inž.gozdarstva (januar 1957 - junij 2017)
Dušan Debenak, 2017

Ključne besede: biografije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1531; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (93,16 KB)

156.
Prof. dr. Marko Accetto (9. avgust 1936 - 22. junij 2017)
Igor Dakskobler, Mitja Zupančič, 2017

Ključne besede: biografije, bibliografije
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1657; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (140,33 KB)

157.
158.
Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metod
Marjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017

Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1466; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (512,44 KB)

159.
Fitoftorna sušica vejic (Phytophthora ramorum)
Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1290; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (218,40 KB)

160.
Borov smolasti rak (Fusarium circinatum)
Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1181; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (255,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh