Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

131 - 140 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
131.
Ali lahko trenutni optimizem v lesni panogi preide tudi v gozdarsko?
Mitja Skudnik, 2017

Ključne besede: gozdarstvo
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 723; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (44,13 KB)

132.
Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017
Jurij Marenče, Matevž Mihelič, 2017

Ključne besede: gozdarski sejmi, ELMIA WOOD
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 860; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (117,52 KB)

133.
Situacijska nega in gojenje visokogorskih gozdov
Domen Arnič, 2017

Ključne besede: gorski gozdovi, nega gozdov, gojenje gozdov, situacijska nega gozdov
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 813; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (170,52 KB)

134.
Estonija - mala dežela velikih draguljev narave
Vasja Leban, 2017

Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, Estonija
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 644; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (173,32 KB)

135.
Sahalinski jelov ličar (Polygraphus proximus)
Andreja Kavčič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 853; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (196,61 KB)

136.
Neevropski rilčkarji (Pissodes Spp.)
Maarten De Groot, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 1013; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (170,82 KB)

137.
138.
Nezadovoljivo pomlajevanje zaradi preveč številne rastlinojede divjadi je največja grožnja ohranjenosti slovenskih gozdov
Živan Veselič, 2017

Povzetek: V prispevku smo podrobneje prikazali rezultate popisov stanja objedenosti gozdnega mladja v letih 2010 in 2014, o katerih je bilo sicer v letu 2016 izdelano poročilo. Prispevek v celoti temelji na rezultatih omenjenih popisov gozdnega mladja. Njegov namen pa je prikazati in opozoriti na slabo in tudi skrajno slabo stanje gozdnega mladja na približno polovici površine slovenskih gozdov, kar v omenjenem poročilu in drugih predstavitvah ni bilo primerno poudarjeno. Zaradi nerodnosti pri predstavitvah ali načrtnega zamegljevanja resnice nastaja zmeda v strokovnih krogih, saj se vsi nimajo časa podrobneje poglobiti v rezultate popisov gozdnega mladja, in seveda v javnosti, ki za podrobnejšo proučitev niti ni usposobljena. S pripravo in postopkom sprejemanja lovskoupravljavskih načrtov ter zagotavljanjem njihove izvedbe je treba zagotoviti razmere za ugodno naravno obnavljanje gozdov in njihov pozitiven razvoj.
Ključne besede: pomlajevanje gozda, gozdno mladje, divjad, upravljanje z divjadjo.
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 897; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (354,88 KB)

139.
Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (246,31 KB)

140.
Ekosistemska vloga, pomen in vplivi prostoživečih prežvekovalcev
Boštjan Pokorny, Katarina Flajšman, Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2017

Povzetek: V Evropi živi okrog 15 milijonov osebkov prostoživečih prežvekovalcev (s skupno biomaso 610.000 ton), ki pripadajo dvajsetim vrstam; med njimi je deset domorodnih (v Sloveniji: evropska srna/srnjad, navadni jelen/ jelenjad in gams) ter deset tujerodnih (pri nas: damjak, muflon in alpski kozorog). Čeprav so nekatere podvrste redke in ogrožene, se prostorska razširjenost in številčnost večine vrst prostoživečih parkljarjev (prežvekovalcev in divjega prašiča) v zadnjih desetletjih večata povsod v Evropi, posledica česar so številni izzivi in priložnosti pri upravljanju populacij. Kljub nekaterim konfliktom, kot je škoda na kmetijskih površinah, poškodbe (in tudi škoda) v gozdovih ter vedno več trkov z vozili, so prostoživeči parkljarji v številnih državah prepoznani kot pomemben obnovljiv naravni oz. ekonomski vir (visokokakovostna divjačina, lovni turizem), imajo pomembno nematerialno (kulturno, estetsko, rekreacijsko) vlogo, kot ključne vrste v kopenskih ekosistemih pa pomembno vplivajo na biotsko raznolikost in razvoj kopenskih ekosistemov. Med drugim nudijo naslednje pomembne ekosistemske usluge: ustvarjanje pestrejših habitatnih razmer in dolgoročno večanje biotske raznolikosti, vpliv na kroženje in prostorsko premeščanje hranil, razširjanje rastlinskih semen (zoohorija), so pa tudi pomemben prehranski vir za velike zveri in mrhovinarje. Zaradi naštetih vlog so pomembni okoljski inženirji in so integralni, nepogrešljiv del ekosistemov in tudi njihovega upravljanja. Prisotnost, razširjenost in številčnost prostoživečih parkljarjev/prežvekovalcev je zato treba razumeti kot priložnost in pomemben obnovljiv naravni vir, ne pa kot okoljske motnje, populacije pa je treba upravljati upoštevaje spreminjajoče se naravno ter družbeno okolje.
Ključne besede: prostoživeči parkljarji, prežvekovalci, navadni jelen, evropska srna, ekosistemska vloga, upravljanje populacij
DiRROS - Objavljeno: 28.10.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (166,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh