Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

121 - 130 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
122.
Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji
Črt Šuštar, Milan Kobal, 2018

Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi.
Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 828; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (613,59 KB)

123.
Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji
Peter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018

Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1349; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (325,35 KB)

124.
Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi
Mitja Skudnik, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, ujme, gorsko kolesarjenje, drevesa, vetrolom, gozdna pedagogika
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 797; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (43,96 KB)

125.
Dr. Živko Košir je 10. oktobra 2017 praznoval 90 let
2017

Ključne besede: gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 653; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (146,69 KB)

126.
Zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus)
Maarten De Groot, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 722; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (184,37 KB)

127.
Sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus)
Andreja Kavčič, 2017

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 709; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (191,22 KB)

128.
129.
Izkušnje pri usklajevanju gozd-divjad na Notranjskem
Franc Perko, 2017

Povzetek: V prispevku je opisan razvoj jelenjadi na snežniško-javorniškem masivu od njenega obilja do sredine 19. stoletja, njenega zatrtja po zemljiški odvezi in ponovne naselitve konec 19. in v začetku 20. stoletja ter njen ponovni vzpon in njena širitev. Hkrati vključuje negativen vpliv rastlinojede divjadi, predvsem jelenjadi, na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov in rezultate spremljanja objedanja gozdnega mladja ter potek usklajevanja odnosov med gozdarstvom in lovstvom območja.
Ključne besede: jelenjad, gozdno mladje, objedanje, jelovo-bukovi gozdovi, Snežnik, Javornik, Postojnsko gozdnogospodarsko območje, Notranjsko lovskogojitveno območje
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 711; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (120,60 KB)

130.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev evropske srne (srnjadi) (Capreolus capreolus L.) v Gorenjskem lovskoupravljavskem območju
Miran Hafner, Blaž Černe, 2017

Povzetek: V raziskavi smo proučili, kateri dejavniki vplivajo na prostorsko razporeditev evropske srne (Capreolus capreolus L.) v Gorenjskem lovskoupravljavskem območju. Raziskava temelji na vzorcu N = 2.196 georeferenciranih lokacij odvzema N = 42.468 živali in GIS-podatkovnih plasteh 21 okoljskih spremenljivk. Logistična regresija napoveduje, da je primernost prostora za habitat srne pogojena z vrednostmi trinajstih okoljskih spremenljivk: spremenljivke zgradbe prostora (delež kmetijskih površin, delež nedostopnih površin, dolžina javnih cest, dolžina gozdnega roba, ekspozicija), podnebne spremenljivke (količina padavin, količina sončnega sevanja poleti, srednja letna temperatura), spremenljivke zgradbe gozdnih sestojev (delež sestojev v obnovi, delež mladovij, lesna zaloga sestojev, indeks gozdnih združb, dolžina gozdnih cest). Z drugim modelom smo odkrili tudi negativen vpliv oddaljenosti do najbližje gozdne in kmetijske površine. Med kmetijskimi površinami na primernost prostora za habitat srne najbolj vplivata delež travnikov in delež njiv ter vrtov.
Ključne besede: evropska srna, srnjad, Capreolus capreolus, habitat, Gorenjsko lovskoupravljalsko območje, Slovenija, lovstvo
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 752; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (206,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh