Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 252
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prof. dr. Marjan Lipoglavšek (1941 - 2019) : in memoriam
Janez Krč, 2020

DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (80,71 KB)

2.
50 let evropskih pešpoti
Jože Prah, 2020

Ključne besede: Evropska pešpot, obletnice, evropopotniki, pošpoti
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (265,40 KB)

3.
Kje kupiti gozdarske knjige?
Maja Peteh, 2020

Ključne besede: gozdarske knjige, prodaja knjig, gozdarstvo
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (64,97 KB)

4.
Srečanje evropskih gozdnih pedagogov v Ljubljani
Kristina Sever, Špela Planinšek, 2020

Ključne besede: gozdna pedagogika, posvetovanja, Evropa
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (169,00 KB)

5.
6.
70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izzivi
Andrej Bončina, 2020

Povzetek: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.
Ključne besede: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (97,25 KB)

7.
Razpoložljivost virov taninov in ligninov za celostno zamenjavo sintetičnih lepil za les v evropskem prostoru
Milan Šernek, Igor Potočnik, Jaša Saražin, 2020

Povzetek: Svetovna poraba fosilnih goriv se vsako leto veča, s tem pa se veča tudi težnja po njihovi zamenjavi z obnovljivimi viri. Lesna biomasa zaradi svoje sestave lahko nadomešča fosilna goriva tako na področju energentov kot tudi na področju surovin za proizvodnjo materialov. Ugotovljeno je bilo, da je poraba lesne biomase za proizvodnjo materialov bolj smiselna. Ocenjeno je bilo, da se v Evropi za proizvodnjo lesnih plošč proizvede približno pet milijonov ton lepil, med katerimi so najpogostejša sintetična na osnovi formaldehida. Ker le-ta obremenjuje okolje in je zdravju škodljiv, je iskanje okoljsko primernejših alternativ predmet raziskav že nekaj desetletij. Tanini in lignini, kot najizdatnejši obnovljivi viri polifenolnih spojin, so primerni za uporabo v lepilih za les. Bolj reaktivni tanini so primerni kot glavna komponenta lepila, lignini pa predvsem kot dodatek lepilom. Zato je cilj tega prispevka odgovoriti na naslednji hipotezi: hipoteza 1 predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina za izdelavo lepil z 90 % deležem tanina glede na suho snov lepila, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa predpostavlja, da je v Evropi dovolj razpoložljivega tanina in lignina za izdelavo lepil s 45 % tanina in 45 % lignina, ki bi zadostila sedanje evropske potrebe po sintetičnih lepilih. Hipoteza 1 je bila zavrnjena, saj je bilo ocenjeno, da bi z razpoložljivimi tanini lahko zagotovili le približno 70 % potreb po sintetičnih lepilih. Hipoteza 2 pa je bila v celoti potrjena. Če bi za proizvodnjo biolepil izkoristili tanine, ki jih trenutno večinoma sežgejo s skorjo evropskih iglavcev, ter lignine, ki jih sežgejo kot stranski produkti papirne industrije, bi lahko količinsko v celoti nadomestili zdaj uporabljana sintetična lepila.
Ključne besede: biolepila, tanin, lignin, posek, lesni ostanki, lesni kompoziti
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (164,96 KB)

8.
9.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev jelenjadi v Poljanski dolini in Polhograjskih dolomitih
Blaž Černe, Miran Hafner, 2020

Povzetek: V Sloveniji navadni jelen (Cervus elaphus L.) še vedno širi svojo prisotnost na številna območja, med njimi tudi v Poljansko dolino in Polhograjske dolomite. V raziskavi smo proučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na njegovo prostorsko razporeditev v gričevnatem in ponekod v sredogorskem proučevanem območju s povprečno gozdnatostjo 67 %. Raziskava temelji na vzorcu 585 georeferenciranih lokacij odvzema ter GIS-podatkovnih plasteh 34 okoljskih spremenljivk. Logistična regresija napoveduje, da se verjetnost za primernost prostora za habitat jelena v prvem modelu multivariatno povečuje z večanjem deleža gozdov, z manjšanjem razdalje do sosednjega območja, z večjim deležem dvoslojnih, raznomernih, prebiralnih gozdov ter grmišč in panjevcev, z večanjem deleža sestojev v obnovi ter zmanjšuje z manjšim deležem mladja. V drugem modelu smo odkrili tudi pozitiven vpliv deleža plodonosnega gozdnega drevja v lesni zalogi sestojev ter negativne vplive odsotnosti krmišč, večje razdalje do gozdnih cest in majhnih vrednosti sončnega obsevanja pozimi.
Ključne besede: navadni jelen, Cervus elaphus, habitat, Poljanska dolina, Polhograjski dolomiti, okoljski dejavniki, prostorska razporeditev, parkljarji, upravljanje z divjadjo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 29.02.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (275,67 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh