681. Epiluminiscentna ali površinsko mikroskopska diagnoza malignega melanoma in prekurzorjevWilhelm Stolz, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Dermatoskopija je pogosta v rutinskem delu dermatologa. Površinska mikroskopija ali epiluminiscenčna mikroskopija je samo nadgradnja. Njen glavni pomen je pri diferencialni diagnozi pigmentnih sprememb kože. Pomen ABCD kriterijev je osnova epiluminiscenčne mikroskopije. Na osnovi ABCD kriterijev lahko manj izkušeni dermatologi razlikujejo benigne od malignih melanocitnih sprememb, kot tudi melanocitne od nemelanocitnih tumorjev kože.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 117; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (210,91 KB) |
682. Epidemiološke značilnosti kožnega malignega melanoma v SlovenijiVera Pompe-Kirn, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od leta 1980 dalje incidenca kožnega malignega melanoma strmo narašča tudi v Sloveniji. V letih 1994-1996 je povprečno letno zbolelo že 82 moških in 93 žensk, za leta 2005-2009 pa predvidevamo, da bo povprečno letno zbolelo 147 moških in 160 žensk. Zaenkrat je za Slovenijo značilen izredno visok delež bolezni odkrite v napredovalnem stadiju (Clark IV in V), najpogostejše mesto kožne spremembe je pri moških trup (51%) in pri ženskah spodnje okončine (39%). Pet- in deset-letno preživetje bolnikov z invazijsko boleznijo se je v obdobju 1973-1993 postopoma izboljševalo, vseskozi je bilo pri moških slabše kot pri ženskah, tudi kadar smo opazovali bolnike z omejeno boleznijo ločeno. Za zbolele v letih 1991-1993 je bilo pri moških opazovano prezivetje 50,5% in relativno 58,8% in pri ženskah pa 62,5% opazovano in 68,2% relativno, za bolnike z omejeno boleznnijo pa pri moških 60% oz. 69% in pri ženskah 71% oz. 76,5%. V velikem deležu napredovale bolezni tiči vzrok, da se je v druščini 45registrov raka iz 17 izbranih, pretežno razvitejših držav Evrope, Slovenija po petletnem preživetju za zbolele v letih 1985-1989 uvrstila na predzadnje mesto pri moških in na predpredzadnje pri ženskah.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 134; Prenosov: 53
Celotno besedilo (364,75 KB) |
683. Epidemiologija kožnega rakaClaus Garbe, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih je zelo narasla incidenca tako epitelijskih kožnih karcinomov kot malignega melanoma. To je tudi razlog za pospešeno preučevanje zlasti malignih melanomov, zaradi česar jih danes odkrivamo v zgodnejših stadijih. Med prognostičnimi dejavniki je treba pri malignem melanomu izpostaviti zlasti debelino po Breslowu, stopnjo invazije po Clarku, spol, anatomsko lokalizacijo, klinično histološki podtip in starost. Vpliv sončenja na razvoj melanoma je še vedno predmet študij, domnevajo pa, da so najbolj ogrožene osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene občasnemu sončnemu obsevanju. Množični presejalni testi v smislu prevencije problema malignega melanoma niso zmanjšali.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 46
Celotno besedilo (610,65 KB) |
684. Maligni melanom v otroški dobiWolf-Ingo Worret, Igor Bartenjev, 1999, strokovni članek Povzetek: Maligni melanom je v otroški dobi zelo redka oblika malignega obolenja. Zanesljiva diagnoza pomeni izziv tako za kliniko kot za patohistologa. Čeprav oba postavita diagnozo melanom silno redko gre kljub vsemu nemalokrat v resnici za benigno pigmentno spremembo. Nekateri podatki in vprašanja v zvezi z melanomi v otroštvu so obravnavani v prispevku.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 57
Celotno besedilo (127,20 KB) |
685. TELDOM: mednarodno omrežje za diagnostiko pigmentnih sprememb kožeIgor Bartenjev, Andrej Orel, Tomaž Gornik, Hans-Peter Soyer, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: TELDOM je naslov projekta, ki predvideva razvoj računalniške infrastrukture, ki bo zagotovila kvalitetno, uporabniku dostopno in preprosto uporabno modernoin natančno diagnostiko pigmentnih sprememb kože v ambulanti družinskega zdravnika. Digitalni posnetki, ki jih bo ta napravil, bodo po omrežju varno preneseni v specializirano ustanovo, kjer bodo postavili diagnozo in odgovor posredovali v zdravnikovo ambulanto. TELDOM bo omogočil tudi tesnejši kontakt med specialistom in družinskim zdravnikom in širjenje znanja iz specializiranih centrov na periferijo.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 173; Prenosov: 48
Celotno besedilo (236,13 KB) |
686. |
687. |
688. Elektrokemoterapija malignega melanomaGregor Serša, Borut Štabuc, Tanja Čufer, Boris Jančar, Damijan Miklavčič, Maja Čemažar, Zvonimir Rudolf, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: melanom, zdravljenje, bleomicin, cisplatin, električna stimulacija, elektrokemoterapija, elektroporacija, melanoma therapy, bleomycin, cisplatin, electric stimulation therapy, electrochemotherapy, electroporation
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 60
Celotno besedilo (617,96 KB) |
689. Vloga dermatologa v preventivi malignih tumorjev kožeAna Benedičič-Pilih, Igor Bartenjev, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Preventiva malignih tumorjev kože (MTK) obsega vrsto dejavnosti, ki imajo namen preprečiti razvoj teh bolezni, katerih incidenca v zadnjih desetletjih vztrajno narašča po svetu in pri nas. Dermatolog ima pomembno vlogo ne le pri diagnostiki in zdravljenju različnih vrst MTK, temveč tudi pri individualnem svetovanju glede zaščite kože pred delovanjem različnih kancerogenov v okolju ter pri razvoju zdravstvene politike v smeri razumevanja in sprejemanja za zdravje kože potrebnih sprememb v stališčih in obnašanju do škodljivih vplivov okolja, ki sodelujejo pri razvoju MTK.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 49
Celotno besedilo (347,48 KB) |
690. Mamografske spremembe v dojkah po operativnih posegih in radioterapijiBreda Jančar, 1998, pregledni znanstveni članek Povzetek: Po končani terapiji primarnega karcinoma dojke s konzervirajočim kirurškim posegom in z radioterapijo, nastanejo v dojki spremembe, ki jih lahko zamenjamo z recidivnim ali annovo nastalim karcinomom. S poznavanjem pooperativnih in poobsevalnih sprememb, vidnih na mamogramih in s poznavanjem njihove časovne dinamike, ter uporabo vseh razpoložljivih mamografskih tehnik pa lahko z mamografijo zelo zgodaj odkrijemo recidiv. Če pravočasno zdravimo, s tem omogočimo dolgotrajno preživetje bolnic ali celo njihovo popolno ozdravitev.
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2023; Ogledov: 195; Prenosov: 68
Celotno besedilo (263,61 KB) |
