631. Sodobno kirurško zdravljenje raka dojkJanez Žgajnar, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Razvoj kirurškega zdravljenja raka dojk je šel v zadnjih treh desetletjih v smer vedno manj obsežne kirurgije. Izkazalo se je, da takšno kirurško zdravljenje varno in ne ogroža preživetja bolnic z rakom dojk. v zadnjem desetletju je bil z uvajanjem novih kirurških metod napravljen nov velik korak k čim manj invazivnemu zdravljenju raka dojk. Diagnostična ali terapevtska kirurška odstranitev netipnih lezij dojk je možna šele po predhodni rentgensko ali ultrazvočno vodeni lokalizaciji. Zaključki. Nova metoda lokalizacije netipnih lezij dojk z radioaktivnim izotopom (ROLL) ima številne prednosti v primerjavi z lokalizacijo z žico: večji delež v zdravo izrezanih rakov v prvi operaciji, manjši delež ponovnih operacij, manjša teža vzorca in zato boljši kozmetični učinek. Biopsija prve bezgavke v regionalni bezgavčni loži omogoča izbiro bolnic, ki v pazdušnih bezgavkah nimajo zasevkovin jim zato ni potrebno odstranjevati vseh pazdušnih bezgavk. Bolnicambrez zasevkov v pazdušnih bezgavkah na ta način prihranimo škodljive posledice odstranitve bezgavk. Doslej opravljene raziskave so pokazale, da nove minimalno invazivne kirurške metode omogočajo učinkovito, varno in s tem racionalno zdravljenje zgodnjega raka dojk.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 151; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (192,58 KB) |
632. Prognoza netipljivih invazivnih rakov dojkeTanja Čufer, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Neodvisni napovedni dejavniki poteka raka dojk na podlagi katerih danes načrtujemo dopolnilno sistemsko zdravljenje so prizadetost pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, patohistološki tip tumorja in stopnja malignosti tumorja. Z ozaveščanjem in z uvedbo presejalnih programov se odkriva vse več majhnih, netipljivih rakov dojk. Medtem ko so napovedni dejavniki poteka tipljivih rakov dojk dobro znani, so napovedni dejavniki poteka netipljivih invazivnih rakov dojk veliko manj raziskani. Zaključki. Sistemskih analiz napovednega pomena posameznih lastnosti tumorjev pri netipljivem invazivnem raku dojk praktično ni. Napovedni pomen za ponovitev bolezni in za preživetje ima še vedno velikost tumorja in biološka lastnost tumorja, stopnja malignosti. Tudi prisotnost mikrozasevkov v pazdušnih bezgavkah, glede na omejene podatke, verjetno napoveduje slabo prognozo. Starost in prisotnost hormonskih receptorjev se zaenkrat nista izkazala za neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri majhnih tumorjih. Da bi bolje opredelili prognozo bolnic z majhnimi, netipljivimi raki dojk in jih ustrezneje zdravili, je nujnarazpoznava dodatnih bioloških značilnosti raka dojk. Genska karta tumorjadoločena s tehnologijo mikromrež je obetavna metoda, ki omogoča širok vpogled v biologijo vsakega posameznega raka dojke.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 46
Celotno besedilo (310,72 KB) |
633. Citodiagnostika netipljivih lezij v dojkahAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Aspiracijska biopsija s tanko iglo (ABTI) je uveljavljena metoda zadiagnostiko sprememb v dojki. V pričujoči študiji smo želeli ugotoviti zanesljivost ultrazvočno (UZ) ali rentgensko (RTG) vodene ABTI za diagnostiko netipljivih lezij v dojki na podlagi cito-histološke korelacije in izračunati občutljivost, specifičnost, napovedno veljavnost pozitivne in negativne diagnoze. Bolniki in metode. V retrospektivno študijo smo vključili 179 žensk,pri katerih je bila v letu 2003 izvršena UZ ali/in RTG vodena ABTI netipljive lezije v dojki, ki je bila kasneje histološko opredeljena na vzorcubiopsije z debelo iglo, vodeni ekscizijski biopsiji ali na kirurškem resektatu. Rezultati. V 66 (36,8%) primerih je bil histološko dokazan karcinom, v 113 (63,1%) primerih pa benigna lezija. Citopatološke diagnoze v skupini karcinomov so bile: karcinom v 41 primerih (62,1%), sumljivo za karcinom v 12 (18,2%), napačno negativna diagnoza v 3 (4,5%), v 10 (15%) primerih pa niso dobili dovolj materiala za diagnozo. Zaključki. V skupini benignih lezij smo iz vzorca ABTI postavili pravilno negativno diagnozo v 55 primerih (48,7%), napačno sumljivo v 18 (15,9%), napačno pozitivno diagnozo v enem primeru (0,88%) in v 39 (34,5%) primerih nismo dobili dovolj materiala zadiagnozo. Občutljivost metode v naši študiji je bila 91%, specifičnost 98%, napovedna veljavnost pozitivne diagnoze 97,6% in napovedna veljavnost negativne diagnoze 94,8 %.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 55
Celotno besedilo (323,74 KB) |
634. Intervencijski posegi v dojkahTomaž Vargazon, Miljeva Rener, Kristijana Hertl, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Intervencijske posege v dojkah na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravljajo izključno radiologi. Tako je tudi v drugih ustanovah v svetu. Radiolog-mamolog je osrednja in ključna osebnost multidisciplinarne mamološke strokovne skupine, v kateri so še klinik, patolog, citolog in kirurg. Zaključki. Pri benignih lezijah je danes kirurški poseg odveč. Dokončno diagnozo lahko postavimo že s pravilno izbranim intervencijskim posegom ter sodelovanjem citologa ali patologa. Tudi pred načrtovano operacijo verjetnega malignoma je nujna verifikacija.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 182; Prenosov: 55
Celotno besedilo (338,01 KB) |
635. Ultrazvočna preiskava pazduheMaja Podkrajšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Predoperativna ultrazvočna preiskava pazduhe je v rokah izkušenega preiskovalca zelo natančna preiskavna metoda za ugotavljanje patološko spremenjenih bezgavk. Zaključki. Če preiskovalec najde patološko bezgavko in jo z ultrazvočno vodeno tankoigelno aspiracijsko biopsijo potrdi, pri bolnici ni potrebno ugotavljati prizadetosti varovalnih bezgavk, ampak kirurg pri istioperaciji odstrani malignom v dojki in vse bezgavke v pazduhi.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 161; Prenosov: 48
Celotno besedilo (650,81 KB) |
636. Diagnostični algoritem tipljivih lezij v dojkahTomaž Vargazon, Miljeva Rener, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Diagnastiko tipljivih sprememb v dojkah praviloma naredi klinik. Zadokončno diagnozo narave lezije in odločitev o načinu in absegu nadaljnjega zdravljenja je nujna pomoč radiologa. Radiolog bo napravil vso potrebno slikovno diagnostiko, pogosto je potrebna tudi tanko ali debeloigelna biopsijapod rentgenskim ali ultrazvočnim nadzorom. Pri diagnostiki tipljivih spremembah v dojkah si pomagamo z algoritmom diagnostične obravnave. Zaključki. Glavni razlog, da napravimo obojestransko mamografijo pri tipljivih, klinično sumljivih spremembah v dojkah, je iskanje manjših, netipnih lezij v sosednjih kvadrantih iste dojke in v drugi dojki. Po mamografskem ali UZ videzu razvrstimo lezije od benignih sprememb -1 do malignoma -5. Za odločitev o mogočem operativnem posegu, o kontrolah, sledenjuz UZ ali z rentgenom v določenih časovnih razmakih upoštevamo kliničnivtis, mamografski in /ali UZ videz ter izvid citologa ali patologa. Naloga klinika kirurga je, da vse izvide zbere, poveže in se odloči o terapiji.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 54
Celotno besedilo (294,98 KB) |
637. Ultrazvočna klasifikacija lezij v dojkiMiljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S sodobnimi ultrazvočnimi napravami sta se senzitivnost in specifičnost ultrazvoka precej izboljšali. Z ultrazvokom skušamo ob upoštevanju omejitev metode opredeliti predvsem mamografsko in palpatorno najdene nepravilnosti - najprej s skrbnim iskanjem znakov za uvrstitev v klasifikacijo in naposled tudi z odvzemom materiala, za kar je ultrazvok kot "živa slika" idealen. Zaključki. S pomočjo ultrazvočne klasifikacije se lahko izognemo nepotrebnim biopsijam in najdemo malignome, ki mamografsko niso vidni. Ultrazvočna preiskava ni primerna za presejanje; za iskanje in opredelitev mikrokalcinacij je metoda izbora še vedno mamografija. Poenotenje izrazov in standardizacija izvidov so predpogoj za kakovostno delo. Ce delamo več različnih preiskav - UZ, mamografijo in/ali MRI - naj bo zadnji izvid s priporočilom za nadaljnji postopek sinteza vseh metod in naj temelji na najbolj sumljivih in najbolj specifičnih znakih.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 175; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,18 MB) |
638. Mamografska klasifikacijaMiljeva Rener, Tomaž Vargazon, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. S klasifikacijo napovemo stopnjo verjetnosti, da gre za malignom inobenem predlagamo nadaljnji postopek. Zaključki. Namen vseh klasifikacij je poenotenje izvidov, kar nam omogoča sporazumevanje, spremljanje in primerjavo.Namenjene so predvsem netipljivim spremembam. Poskusi standardizacije izvidov so prinesli veliko pozitivnih sprememb. Kljub temu pa so še vedno neskladja tako med različnimi radiologi kot celo pri vsakem posameznem radiologu. Dvojno odčitovanje z vsaj enirn bolj izurjenim odčitovalcem mora postati obvezno.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,10 MB) |
639. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojkeMaja Marolt-Mušič, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Simona Jereb, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Mlečna žleza je parna žleza, ki ima modificirane značilnosti žleze znojnice in se razvije v podkožnem tkivu zgornje sprednje strani prsnega koša.Skupaj s kožo jo imenujemo dojka. Zaključki. V mamografskem izvidu ni pomembno, da natančno opredelimo, kakšne strukturne spremembe so v dojki prisotne, saj te predstavljajo histološko opredelitev. Pomembno je, da v izvidu opišemo, kako gosta je struktura dojke in s tem klinika opozorimo, s kakšno verjetnostjo smo izključili patološke spremembe v smislu malignega obolenja. Pri UZ preiskavi je pomemben standarden položaj preiskovanke, kar omogoča ponovljivost preiskave. Pregledovati moramo vse dele dojke, paziti moramo, da ne izpustimo določenega predela. Pomembno je, da v izvidu označimo lego lezije: kvadrant, ura in oddaljenost od mamile.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 56
Celotno besedilo (572,41 KB) |
640. Pozicioniranje in kontrola kakovosti mamogramaZvonko Krajnc, Miljeva Rener, Alenka Rataj, Patricija Rusjan, Gregor Novak, Katja Čebulj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Pravilno pozicioniranje je predpogoj za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik. Zato je pomembno, da dobro poznamo anatomijo in tehnike pozicioniranja, slikanja in razvijanja. Zaključki. Da bi dosegli optimalen prikaz tkiv, rnorarno pravilno nastaviti nosilec kasete in kompresorij ter izkoristiti premakljivost dojk, pomembna pa je tudi pravilna uporaba aparatur.Ob izvajanju mamografije moramo nujno upoštevati kriterije za kontrolo kakovosti. Pri tem nam pomaga pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati primarni centri za dojke v Republiki Sloveniji, ter evropske smernice. S kontrolo kakovosti bomo u Sloveniji zvišali kvaliteto in s tem prispevali k čirn zgodnejšemu odkrivanju sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 209; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,14 MB) |
