Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "polno besedilo" AND "organizacija" (Onkološki inštitut Ljubljana) .

601 - 610 / 4428
Na začetekNa prejšnjo stran57585960616263646566Na naslednjo stranNa konec
601.
Ocena rezultatov vakcinacije z dendritičnimi celicami pri zdravljenju raka priljudeh
Frank O. Nestle, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Melanom je imunogeni tumor z znanimi tumorskimi antigeni. Pomemben terapevtskicilj je indukcija specifičnih T limpocitov (CTL) proti melanomu. Dendritične celice (DC) so se v večjih mišjih modelih pokazale kot primerne zaindukcjo specifičnih CTL proti melanomu. Razpravljali bomo o trenutnih rezultatih pri uporabi DC za zdravljenje raka pri ljudeh, kot je pridobivanje in uporaba humanih DC, uporaba nadomestnih helperskih antigenov, različnih metodah za odkrivanje za antigen specifičnih imunskih odzivov. Predstavili bomo tudi nekaj naših kliničnih ugotovitev, ki obravnavajo vakcinacijo bolnikov z melanomom v IV stadiju in razpravljli o vzrokih za neodzivnost na zdravljenje.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 132; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (288,96 KB)

602.
Adjuvantno zdravljenje malignega melanoma
Zvonimir Rudolf, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Zaradi naraščajoče incidence malignega melanoma potekajo številne raziskave o pomenu dodatnega zdravljenja po odstranitvi primarnega tumorja, ker je zdravljenje napredovale bolezni žal še vedno neučinkovito. Največ raziskav v zadnjih letih je na področju uporabe interferona-alfa. Rezultati nekaterih raziskav skupin bolnikov z visokim tveganjem so ohrabrujoči. Čeprav poteka veliko randomiziranih multicentričih raziskav standardni odmerek in optimalna shema zdravljenja še nista ugotovljeni. Predstavljeni so tudi nekateri novi pristopi, predvsem na področju tumorskih vakcin.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 135; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (304,17 KB)

603.
Varovalna bezgavka pri malignem melanomu
Marko Snoj, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Odstranitev varovalne bezgavke (sentinel node) pri bolnikih z malignim melanomom je novejši diagnostični postopek, pri katerem na osnovi ene same odstranjene bezgavke sklepamo o prizadetosti drugih v istem bezgavčnem bazenu.Postopek omogoča zmanjševanje iatrogene morbiditete. Opisana sta postopek in tehnika. Odstranitev varovalne bezgavke bi lahko bila danes standardna metoda pri melanomih, debeljših od 1 mm.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 118; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (314,72 KB)

604.
Kirurško zdravljenje malignega melanoma
Franc Planinšek, Zoran M. Arnež, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Incidenca in umrljivost zaradi malignega melanoma (MM) rasteta v svetu in pri nas. Kljub temu je prognoza bolezni danes boljša zaradi zgodnejšega odkrivanjaMM. MM je v zgodnjem kliničnem obdobju ozdravljiv s preprostim kirurškim izrezom sumljivo spremenjenega tkiva z varnostnim robom. Primerjava debeline tumorja in uspešnosti lokalnega nadzora bolezni ob izrezih različno širokega varnostnega pasu je zožila varnostni pas iz prejšnjih 5 in več cm ("široka ali razširjena ekscizija") na 1 do 2 cm. Zato lahko danes pri večini bolnikov z malignim melanomom zapremo nastalo tkivno vrzel po odstranitvi tumorja zgolj z neposrednim šivom rane, le redko pa s prostimi kožnimi presadki in lokalnimi, oddaljenimi ali prostimi režnji. Izbirna (elektivna) odstranitev področnih bezgavk ni smiselna. Za terapevtsko odstranitev področnih bezgavk se odločimo pri pozitivni varovalni bezgavki oz. pri na otippovečanih regionalnih bezgavkah brez znakov sistemskega razsoja. Osamljene(solitarne) oddaljene zasevke odstranimo izjemoma in le v tistih primerih, ko postanejo simptomatski. (npr.zvišan intrakranialni tlak, mehanskaovira v prehodnosti cevastih organov, motnje dihanja, pojav zlatenice).
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 162; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (289,51 KB)

605.
Epiluminiscenčna mikroskopija v diagnostiki nejasnih melanocitnih kožnih spreemb: primerjava dermatoskopskih ABCD pravil z novo sedem točkovno listo preverjanja, ki temelji na analizi vzorcev
Giusseppe Argenziano, Gabriela Fabbrocini, Paolo Carli, Vincenzo De Giorgi, Elena Sammarco, Mario Delfino, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cilji. Primerjava zanesljivosti nove sedem točkovne liste preverjanja, ki temelji na poenostavljeni epiluminiscenčno mikroskopski (ELM) vzorčni analizi,z ABCD pravili dermatoskopije in standardno analizo vzorcev, v diagnostiki klinično nejasnih melanocitnih kožnih sprememb. Način: V slepi študiji je bilo, po sedmih standardnih kriterijih, ki smo jih poimenovali "ELMsedemtočkovna lista preverjanja", ocenjenih 342 ELM slik histološko dokazanih melanocitnih kožnih sprememb. Vsaka posamezna kožna sprememba je bila diagnostično opredeljena po celokupnem kot tudi ABCD principu točkovanja.Iz "training set-a" 57-ih melanomov in 139-ih atipičnih ne-melanomov smo izračunali razmerje obetov (odds ratios) za postavitev preprostega diagnostičnega modela, ki temelji na prepoznavanju major in minor kriterijev po sedem točkovni listi preverjanja. Za ovrednotenje modela smo uporabili testni set 60 melanomov in 86 atipičnih ne-melanomov. Ti so bili predstavljeni dvema izkušenima ELM opazovalcema, ki sta jih diagnosticirala poprincipu zadetkov ABCD in sedem točkovne liste preverjanja. Kraj: Unerzitetni medicinski centri. Pacienti: Vzorec oseb z ekscidiranimi melanocitnimi spremembami. Poglavitni izzidi meritev: Senzitivnost, specifičnost in natančnost modelov za diagnostiko melanoma. Rezultati: Iz vsehkombiniranih setov je metoda sedem točkovne liste preverjanja pokazala 95%senzitivnost in 75% specifičnost v primerjavi z 85% senzitivnostjo in 66% specifičnostjo metode ABCD pravil in 91% senzitivnostjo standardne metode analize vzorca (overall ELM diagnosis). V primerjavi z ABCD pravili, sedem točkovna lista preverjanja omogoča manj izkušeniih klinikom doseči višjo stopnjo diagnostične pravilnosti. Zaključek: ELM sedem točkovna lista preverjanja omogoča poenostavitev standardne analize vzorcev zaradi majhnega števila kriterijev, ki jih je potrebno identificirati ter primernega sistema zadetkov za postavljanje diagnoze. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.)
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (493,73 KB)

606.
Epiluminiscentna ali površinsko mikroskopska diagnoza malignega melanoma in prekurzorjev
Wilhelm Stolz, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Dermatoskopija je pogosta v rutinskem delu dermatologa. Površinska mikroskopija ali epiluminiscenčna mikroskopija je samo nadgradnja. Njen glavni pomen je pri diferencialni diagnozi pigmentnih sprememb kože. Pomen ABCD kriterijev je osnova epiluminiscenčne mikroskopije. Na osnovi ABCD kriterijev lahko manj izkušeni dermatologi razlikujejo benigne od malignih melanocitnih sprememb, kot tudi melanocitne od nemelanocitnih tumorjev kože.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 93; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (210,91 KB)

607.
Epidemiološke značilnosti kožnega malignega melanoma v Sloveniji
Vera Pompe-Kirn, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Od leta 1980 dalje incidenca kožnega malignega melanoma strmo narašča tudi v Sloveniji. V letih 1994-1996 je povprečno letno zbolelo že 82 moških in 93 žensk, za leta 2005-2009 pa predvidevamo, da bo povprečno letno zbolelo 147 moških in 160 žensk. Zaenkrat je za Slovenijo značilen izredno visok delež bolezni odkrite v napredovalnem stadiju (Clark IV in V), najpogostejše mesto kožne spremembe je pri moških trup (51%) in pri ženskah spodnje okončine (39%). Pet- in deset-letno preživetje bolnikov z invazijsko boleznijo se je v obdobju 1973-1993 postopoma izboljševalo, vseskozi je bilo pri moških slabše kot pri ženskah, tudi kadar smo opazovali bolnike z omejeno boleznijo ločeno. Za zbolele v letih 1991-1993 je bilo pri moških opazovano prezivetje 50,5% in relativno 58,8% in pri ženskah pa 62,5% opazovano in 68,2% relativno, za bolnike z omejeno boleznnijo pa pri moških 60% oz. 69% in pri ženskah 71% oz. 76,5%. V velikem deležu napredovale bolezni tiči vzrok, da se je v druščini 45registrov raka iz 17 izbranih, pretežno razvitejših držav Evrope, Slovenija po petletnem preživetju za zbolele v letih 1985-1989 uvrstila na predzadnje mesto pri moških in na predpredzadnje pri ženskah.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 128; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (364,75 KB)

608.
Epidemiologija kožnega raka
Claus Garbe, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V zadnjih desetletjih je zelo narasla incidenca tako epitelijskih kožnih karcinomov kot malignega melanoma. To je tudi razlog za pospešeno preučevanje zlasti malignih melanomov, zaradi česar jih danes odkrivamo v zgodnejših stadijih. Med prognostičnimi dejavniki je treba pri malignem melanomu izpostaviti zlasti debelino po Breslowu, stopnjo invazije po Clarku, spol, anatomsko lokalizacijo, klinično histološki podtip in starost. Vpliv sončenja na razvoj melanoma je še vedno predmet študij, domnevajo pa, da so najbolj ogrožene osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene občasnemu sončnemu obsevanju. Množični presejalni testi v smislu prevencije problema malignega melanoma niso zmanjšali.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 124; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (610,65 KB)

609.
Maligni melanom v otroški dobi
Wolf-Ingo Worret, Igor Bartenjev, 1999, strokovni članek

Povzetek: Maligni melanom je v otroški dobi zelo redka oblika malignega obolenja. Zanesljiva diagnoza pomeni izziv tako za kliniko kot za patohistologa. Čeprav oba postavita diagnozo melanom silno redko gre kljub vsemu nemalokrat v resnici za benigno pigmentno spremembo. Nekateri podatki in vprašanja v zvezi z melanomi v otroštvu so obravnavani v prispevku.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 148; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (127,20 KB)

610.
TELDOM: mednarodno omrežje za diagnostiko pigmentnih sprememb kože
Igor Bartenjev, Andrej Orel, Tomaž Gornik, Hans-Peter Soyer, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: TELDOM je naslov projekta, ki predvideva razvoj računalniške infrastrukture, ki bo zagotovila kvalitetno, uporabniku dostopno in preprosto uporabno modernoin natančno diagnostiko pigmentnih sprememb kože v ambulanti družinskega zdravnika. Digitalni posnetki, ki jih bo ta napravil, bodo po omrežju varno preneseni v specializirano ustanovo, kjer bodo postavili diagnozo in odgovor posredovali v zdravnikovo ambulanto. TELDOM bo omogočil tudi tesnejši kontakt med specialistom in družinskim zdravnikom in širjenje znanja iz specializiranih centrov na periferijo.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (236,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.89 sek.
Na vrh