Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "fulltext" AND "organization" (Institute of Oncology) .

681 - 690 / 4537
First pagePrevious page65666768697071727374Next pageLast page
681.
Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk
Damijan Škrk, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk je s stališča varstva pred ionizirajačimi sevanji upravičen, če je pričakovana skupna koristvečja od tveganja oz. škode za zdravje. Izvajanje postopkov optimizacijezagotavlja, da se posegi izvajajo z uporabo posegom prilagojene radiološke in druge potrebne opreme ter po pisnih postopkih. Zaključki. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zagotavljanju in preverjanju kakovostimamografije vključno z oceno obsevanosti preiskovane osebe. Pri oblikovanju srnernic ob uvajanju nacionalnega presejalnega programa zgodnjega odkrivanja raka dojk v Sloveniji smo uporabili podatke podobnega programa v Veliki Britaniji. Kaže se tudi potreba po prerazporeditvi števila posegov med pokrajinami oziroma aparati ter razmislek o morebitni dodatni mobilni mamografski napravi.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 158; Downloads: 53
.pdf Full text (476,60 KB)

682.
Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v Sloveniji
Irena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 148; Downloads: 58
.pdf Full text (223,38 KB)

683.
Presejanje za odkrivanje raka dojk
Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 163; Downloads: 57
.pdf Full text (639,35 KB)

684.
Epidemiologija raka dojk v svetu in v Sloveniji
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 146; Downloads: 46
.pdf Full text (361,42 KB)

685.
Novejši nuklearno-medicinski postopki pri netipljivih lezijah v dojki
Barbara Vidergar-Kralj, Ivana Žagar, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, 2004, published scientific conference contribution

Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 131; Downloads: 53
.pdf Full text (640,90 KB)

686.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Miljeva Rener, 2004, preface, editorial, afterword

Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 126; Downloads: 40
.pdf Full text (30,18 KB)

687.
Stereotaktična biopsija - cytoguide
Gregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, published scientific conference contribution

Abstract: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 195; Downloads: 51
.pdf Full text (901,13 KB)

688.
Ciljana kompresija in povečava
Patricija Špeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales, 2001, published professional conference contribution

Abstract: Ciljano kompresijo in povečavo uporabljamo, kadar želimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogoči razmik tkiva, medtem ko povečavo največkrat uporabljamo za boljši prikaz mikrokalcinacij. Včasih pa obe kombiniramo.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 180; Downloads: 47
.pdf Full text (516,10 KB)

689.
Dodatne projekcije (cleveage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov, moška dojka)
Andreja Kokot, Brigita Hudales, Patricija Špeh, 2001, published professional conference contribution

Abstract: V prispevku so opisana specialna slikanja, ki jih uporabljamo pri mamografijah. Mednje sodijo: cleavage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov in moške dojke. Z natančno tehnično izvedbo teh preiskav marsikdaj lahko rešimo nadaljno diagnostiko in operativno obdelavo.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 228; Downloads: 60
.pdf Full text (824,11 KB)

690.
ML, LM, XCC, rolled-on projekcije
Brigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001, published professional conference contribution

Abstract: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Published in DiRROS: 30.11.2023; Views: 180; Downloads: 46
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.9 sec.
Back to top