Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (zeleni most) .

1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Potencial zelenega vodika v stavbnem sektorju
Dragica Marinič, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Številne države se zavezujejo k trajnostnemu razvoju in podnebni nevtralnosti, pri čemer so rešitve za energetske in okoljske izzive ključne za prehod v brezogljično gospodarstvo ter družbo. Energetska kriza in visoke cene energije so vplivale na pospešitev prehoda na čisto in trajnostno energijo. Izziv energetsko odvisne Evrope je v iskanju novih načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije in ob zavedanju, da obstoječa proizvodnja in poraba energije povzročata več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Med večje porabnike energije spada tudi gradbeništvo s stavbnim sektorjem, ki prispeva velik ogljični odtis. Pri uvajanju tehnologij obnovljivih virov energije nam je lahko v pomoč obnovljivi, zeleni nizkoogljični vodik zaradi svoje prilagodljivosti kot nosilec energije in medij za shranjevanje. Z njegovo uporabo lahko prispevamo k stroškovno učinkovitem razogljičenju Evropske unije in zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Raba zelenega vodika pri ogrevanju stavb je v začetni fazi testiranja. S podporo zakonodaje in strategij na evropski in nacionalnih ravneh, tehnološkimi raziskavami in inovacijami, pametnim upravljanjem virov in pametno potrošnjo bomo lahko izboljšali industrijske ekosisteme, zmanjšali tveganja in prispevali k neto ničelnim emisijam. Namen prispevka je prikazati posamezne praktične primere uporabe zelenega vodika v stavbnem sektorju, pri čemer imajo pomembno vlogo zakonodaja, naložbe v infrastrukturo in proizvodnjo, varnost ter potrebe na trgu.
Ključne besede: energija, obnovljivi viri energije, vodikove tehnologije, zeleni vodik, stavbe, razogljičenje, odprti dostop
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Kemijska sestava in potencialna uporabnost lignoceluloznih ostankov
Janja Zule, Tea Kapun, Ema Fabjan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil določiti kemijsko sestavo tipičnih lignoceluloznih ostankov, ki nastajajo v lesno predelovalni industriji, sadjarstvu, vinogradništvu in pri urejanju zelenih površin. Analizirali smo štiri skupine vzorcev, in sicer lesno žagovino, drevesno skorjo, zeleni odrez in olesenele ostanke sadežev, da bi ugotovili vsebnost pepela, lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov, celuloze, hemiceluloze in lignina. Pri analizah smo uporabili gravimetrične metode, čistost izoliranih frakcij pa smo potrjevali s pomočjo FTIR-spektroskopije. Največ pepela in nizkomolekularnih ekstraktivnih komponent smo zaznali v vzorcih skorje in zelenega odreza, najvišje koncentracije celuloze in celokupnih ogljikovih hidratov pa smo izmerili v žagovini. Oleseneli ostanki sadežev in skorja so se izkazali kot bogat vir lignina. Vsi obravnavani materiali so zaradi svoje raznolike kemijske zgradbe potencialne surovine za proizvodnjo bazičnih kemikalij in drugih specifičnih produktov v sklopu biorafinerijskih procesov.
Ključne besede: lignocelulozni ostanki, žagovina, skorja, zeleni odrez, ostanki sadežev, kemijska sestava, inovativni produkti, biorafinerije
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2022; Ogledov: 2013; Prenosov: 801
.pdf Datoteka (3,32 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh