Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (zdravje gozdov) .

11 - 18 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Septoria quercicola je poškodovala liste rdečega hrasta v drevesnici Štivan
Nikica Ogris, 2013

Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, varstvo gozdov, poškodbe listov, rdeči hrast, drevesnice
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 390; Prenosov: 196
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
13.
14.
Javorova listna sušica (Discula campestris)
Nikica Ogris, 2013

Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, varstvo gozdov, listne sušice, poškodbe listov
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 187
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
16.
Odmiranje poganjkov sadik navadnega oreha
Nikica Ogris, 2013

Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, varstvo gozdov, poganjki, navadni oreh, poškodbe na poganjkih
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 376; Prenosov: 177
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Listni zavrtač koprivovca (Phyllonoricter millierella) v Sloveniji
Maja Jurc, 2013

Ključne besede: zdravje gozdov, gozdovi, varstvo gozdov, listni zavrtač, Phyllonoricter millierella
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 172
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo
Barbara Piškur, Peter Smolnikar, Ana Brglez, 2020

Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (245,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh