Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (zaraščanje) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Poraščeni pašniki v Cerkniško - Loški dolini : predhodna inventarizacija
Martin Čokl, 1958

Ključne besede: pašniki, zaraščanje, raba prostora
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 608; Prenosov: 36
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prostorska analiza negozdnih površin (I. faza) : raziskovalna naloga
Lojze Čampa, 1989

Ključne besede: osnovanje nasada, pridelovanje lesa, kmetijske površine, zaraščanje, prostorska analiza
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 629; Prenosov: 38
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na Kočevskem
Mirko Perušek, 2000

Povzetek: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Ključne besede: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 673; Prenosov: 37
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju
Jurij Gulič, Marijan Kotar, Miran Čas, Miha Adamič, 2003

Povzetek: Ruševec se na Pohorju (severno-vzhodna Slovenija) pojavlja na grebenskih legahv zahodnem delu pogorja. V rastitvenih sezonah 2000 in 2001 smo napravilipopis aktivnosti sub-populacij na šestih znanih rastiščih in tako izločili ploskve potencialnega habitata. Na njih smo raziskovali odločilne vegetacijske strukture. V primerjavo sta vključeni tudi dve opuščeni rastišči.Vse popisne ploskve (400x400m) so bile razdeljene na 256 osnovnih ploskvic. Ugotavljamo, da so štiri aktivna rastišča. med seboj relativno homogena, od njih pa se jasno ločita obe opuščeni rastišči. Razlike med srednjimi vrednostmi ocenjevanih značilnosti vegetacijskih tipov (pokrovnost borovnice, brusnice, jesenske vrese, zeliščne plasti, delež travišč in traviščv zaraščanju, grmovne plasti, sklep krošenj smreke in jerebike v drevesni plasti ter mravljišč) so statistično značilne. Trend upadanja abundance ocenjevanih značilnosti habitata je opazen od zahoda do opuščenih rastišč na vzhodu, od zaledja stabilne alpske populacije proti robu ob subpanonskem fitogeografskem območju. Pokrovnost borovnice na aktivnih rastiščih je 19%, na opuščenih 5%, pokrovnost zeliščne plasti ocenjevanih vrstje 38%, na opuščenih 11%, število mravljišč je 13,7/ha, na opuščenih rastiščih 8/ha. Primerjava med vegetacijskimi tipi je pokazala, da so najprimernejši habitati na mestih, kjer se prepletajo barjanski ekosistemi (12%), travišča (15%), zaraščajoča travišča (41 %), gozd (31 %) in vodne površine (1 %), vendar ob pogoju, da območje ni v nadaljnjem zaraščanju in ni preveč obljudeno.
Ključne besede: ruševec, Tetrao tetrix L., rastiščne značilnosti, habitatske zahteve, gozdna meja, vegetacijski popisi, zaraščanje planj, varstvo narave, Centralne Alpe, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 690; Prenosov: 54
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okolju
Milan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004

Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%.
Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 840; Prenosov: 60
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh