Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (vetrolom) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Eno leto po vetrolomu
Andrej Breznikar, Nike Krajnc, 2019

Povzetek: Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v gozdovih. Ker se izredni dogodki v gozdovih vrstijo že nekaj let, je pogled na potek sanacije pomemben, pomembna pa je tudi razprava med deležniki, ki so kakorkoli vpleteni v potek sanacije. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v vetrolomu, ki je v decembru 2017 prizadel gozdove, poškodovanih 2,9 milijona m3 drevja za posek, škoda pa je bila ocenjena na 48 milijonov evrov. Tako je bilo po ocenah ZGS od leta 2014 poškodovanega že več kot 19 mili. m3 drevja, skupna škoda pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov evrov. Ko se soočamo s situacijo, ko sanitarni posek predstavlja več kot 60 % letnega poseka, sta nujna komunikacija in usklajeno delovanje različnih akterjev pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih. Potrebna je kritična ocena minulega ukrepanja, pa tudi prilagajanje ukrepov novim situacijam, dialog med akterji in učenje iz storjenih napak. Korak v tej smeri je bil tudi posvet, ki smo ga 19. 12. 2018 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije in se ga je udeležilo več kot 65 predstavnikov gozdarskih podjetji, raziskovalnih institucij, javnih zavodov, interesnih združenj in državnih institucij.
Ključne besede: gozdovi, vetrolom, sanacija poškodovanih gozdov, posvet
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 446; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (310,42 KB)

3.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004

Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 880; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008
Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017

Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1059; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (872,59 KB)

5.
Vedno novi izzivi pri mnogonamenskem načrtovanju z gozdovi
Mitja Skudnik, 2018

Ključne besede: gozdarstvo, ujme, gorsko kolesarjenje, drevesa, vetrolom, gozdna pedagogika
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1007; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (43,96 KB)

6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh