Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (veliki jesen) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Raziskovanje lesa velikega jesena (Fraxinus excelsior L.)
Ivan Možina, 1969, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, lesarstvo, les, veliki jesen, Fraxinus excelsior L.
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

4.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-004 : vzorec št. 2023/00012/mdg
Maarten De Groot, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Hylesinus crenatus, veliki jesenov lubadar, veliki jesen
Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 0

5.
6.
7.
8.
Mraznica je poškodovala veliki jesen pri Radljah ob Dravi
Nikica Ogris, Gorazd Mlinšek, 2010, strokovni članek

Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., glive, štorovka, Armillaria, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1428; Prenosov: 711
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4555; Prenosov: 1983
.pdf Celotno besedilo (782,14 KB)

10.
Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca
Igor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013, strokovna monografija

Povzetek: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Ključne besede: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3224; Prenosov: 990
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh