Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (vegetacija) .

21 - 30 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Gozdno in drugo rastje na levem bregu Iškega vintgarja
Marko Accetto, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V srednjem porečju Iške, to je na levem bregu Iškega vintgarja (dinarsko fitogeografsko območje, površina raziskanega območja 170,3 ha), smo med letoma 2008 in 2013 po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi preučevali in v letu 2013 kartirali gozdno vegetacijo, ki je dotlej podrobno še niso ne preučili ne kartirali. Na osnovi analiz in primerjav številnih analitičnih in sinteznih preglednic vegetacije [tudi s pomočjo matematično-statističnih metod (Podani, 2001)], smo določili naslednje sintaksone: Primulo carniolicae-Pinetum nigrae, Fraxino orni-Pinetum nigrae var. geogr. Primula carniolica rhododendretosum hirsuti var. Laserpitium krapfii, Thymo praecocis-Pinetum nigrae s. lat., Querco-Ostryetum carpinifoliae s. lat., Carici sempervirentis-Ostryetum carpinifoliae, Omphalodo-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat., Rhododendro hirsuti-Ostryetum s. lat., Hacquetio epipactis-Fagetum, Arunco-Fagetum s. lat., Lamio orvalae-Fagetum s. lat., Seslerio autumnalis-Fagetum s. lat., Ostryo carpinifoliae-Fagetum s. lat, Ostryo carpinifoliae-Piceetum in druge negozdne fitocenoze. Večino navedenih sintaksonov smo členili še na nižje sintaksonomske enote. Izsledki vegetacijskih preučevanj kažejo na izredno vegetacijsko in ekološko pisanost levega brega Iškega vintgarja, ki mu v bližnji in daljni okolici ne najdemo primerjave.
Ključne besede: vegetacija, ekologija, Iški vintgar, dinarsko fitogeografsko območje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4272; Prenosov: 2200
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

22.
23.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Selnica : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2807; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

24.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2959; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

25.
Talne in vegetacijske razmere na območju GGE Lešje
Mateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: tla, vegetacija, Lešje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2976; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

26.
Talne in vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno Pohorje
Mihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Mateja Cojzer, Ljubo Cenčič, 2007, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: tla, vegetacija, Vzhodno Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2767; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

27.
Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije
Marko Accetto, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so prikazani izsledki opazovanj rastlinstva in rastja v petnajstihostenjih vzhodne polovice predalpskega sveta Slovenije (9755/ 4; 9756/3,4; 9757/ 3; 9855/ 4; 9857/1; 9955/2, 4). Ugotovljeno je, da ima skoraj vsako ostenje svoje floristične posebnosti in številne skupne rastlinske vrste. Med njimi imajo nova nahajališča redke rastlinske vrste Carex sempervirens, Carduus crassifolius ssp. glaucus, Campanula thyrsoides ssp. carniolica, Saxifraga petraea, S. crustata, Hieracium villosum, Rhododendron hirsutum. Prvič smo opisali fitocenoze asociacij Arabido alpinae-Saxifragetum petraeae, Jovibarbo hirtae-Saxifragetum crustatae in Campanulo cespitosae-Globularietum cordifoliae. Seznam opaženih rastlinskih vrst v ostenjih je hkrati širok naravni izbor taksonov za ozelenjevanje skalnatih cestnih brežin v toplejših legah predalpskega sveta.
Ključne besede: flora, vegetacija, ostenja, melišča, Posavsko hribovje, Potentillion caulescentis, Thlaspion rotundifolli, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3783; Prenosov: 1778
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

28.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4118; Prenosov: 1942
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

29.
Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Ključne besede: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4069; Prenosov: 1799
.pdf Celotno besedilo (467,75 KB)

30.
Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji
Mitja Zupančič, 2003, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljen je časovni razvoj raziskovanja in predvsem kartiranja vegetacije Slovenije v razdobju od konca dvajsetih do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Izjemno veliko vegetacijskih raziskav in kartiranja je bilo opravljenih v petdesetih do osemdesetih letih prejšnjega stoletja zlasti na področju gozdne vegetacije.
Ključne besede: vegetacija, fitocenologija, kartiranje, vegetacijske karte, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4187; Prenosov: 1903
.pdf Celotno besedilo (193,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh