31. |
32. Raziskave gozdnih ekosistemov na območju Mošenika pri Kočevski Reki : zbornik prispevkov2001, ni določena Ključne besede: Kočevsko, gozdovi, ekologija, ekosistemi, monitoring, gozdna tla, rastlinske združbe, vegetacija, zborniki Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3706; Prenosov: 778 Celotno besedilo (3,75 MB) |
33. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na Slovenski 16 X 16 kilometrski bioindikacijski mrežiMihej Urbančič, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacijska mreža, interpretacijska površina, rastiščne značilnosti, gozdna tla, pedološke metode dela, reprezentančni talni profil, združeni vzorec tal, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4274; Prenosov: 1815 Celotno besedilo (1,17 MB) |
34. |
35. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4367; Prenosov: 1911 Celotno besedilo (2,00 MB) |
36. Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem KrasuJulijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4494; Prenosov: 1903 Celotno besedilo (1023,87 KB) |
37. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4580; Prenosov: 1904 Celotno besedilo (1,57 MB) |
38. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4351; Prenosov: 1843 Celotno besedilo (1,96 MB) |
39. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2723; Prenosov: 867 Celotno besedilo (4,67 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst. Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4316; Prenosov: 912 Celotno besedilo (3,87 MB) |