Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (strojna sečnja) .

1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Austrofoma 2023
Marjan Dolenšek, Peter Smolnikar, Martin Jež, Amina Gačo, Urban Žitko, Vasja Kavčič, Matjaž Dovečar, 2023, strokovni članek

Ključne besede: traktorji, gozdarska mehanizacija, sejmi, strojna sečnja, transport lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (11,50 MB)

2.
Redčenje gozdov po švedsko v Sloveniji
Matevž Triplat, Nike Krajnc, Tina Jemec, Urban Žitko, Mirko Baša, 2020, strokovni članek

Ključne besede: sečnja, Smallwood, redčenje, stroj za sečnjo, gozdarstvo, gozdovi, letvenjak, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 460; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
4.
Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji
Primož Bratun, Milan Kobal, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3666; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (300,26 KB)

5.
Ali odkupna cena lubadark odraža uporabnost njihovega lesa?
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: sanitarna sečnja, strojna sečnja, les lubadark, kakovost lesa, lesnopredelovalna industrija, gozdna tla
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 2868; Prenosov: 684
.pdf Celotno besedilo (45,24 KB)

6.
Vpliv velikosti posesti na strojno sečnjo v zasebnih gozdovih
Janez Krč, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prikazani so rezultati študije potencialov prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti v procesu pridobivanja lesa z vidika učinkovitosti rabe tehnologije kratkega lesa. Učinkovita raba tehnologije kratkega lesa je povezana predvsem s količinsko in prostorsko koncentracijo sečenj, kar je velik problem pri večini slovenskih gozdov v zasebni lasti s prevladujočo drobno posestno strukturo. Velikostna struktura slovenske zasebne gozdne posesti je obravnavana z vidika kriterijev za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa, ki jih uporabljajo v tujini, kjer je ta tehnologija že uveljavljena. Izdelali smo model, ki glede na razdrobljenost posesti, število lastnikov in gozdnih fondov teoretično vrednoti možnosti prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti oz. parcel, ki zadostijo pogojem za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa. Zza sedanje in modelno stanje smo analizirali različice z vidika izvedbe pridobivanja lesa in kazalce njene učinkovitosti pri potencialnem skupnem nastopanju v procesu realizacije možnih sečenj. Po gozdnogospodarskih območjih so obravnavane razlike med sedanjim in modelnim stanjem združene zasebne gozdne posesti po kazalcih števila lastnikov, količin in intenziteti možnih sečenj, velikosti delovišč oz. blokov za izvedbo sečenj s tehnologijo kratkega lesa. Med kazalci učinkovitosti rabe sodobnih tehnologij pa so analizirani časi za premik strojev in stroški sečnje glede na vrednosti obravnavanih kriterijev.
Ključne besede: strojna sečnja, zasebni gozdovi, učinkovitost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4718; Prenosov: 1705
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjo
Janez Krč, Boštjan Košir, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sodobne tehnologije v procesu pridobivanja lesa zahtevajo skrbno analizo stroškov dela. V ta namen so analizirani nekateri tuji modeli računanja stroškov za strojno sečnjo. Predstavljamo program za analizo stroškov strojne sečnje, ki omogoča izdelavo kalkulacij za stroje za sečnjo in nadaljnjo analizo učinkov in stroškov pri različnih pogojih dela. Predvidene so različice za majhne in velike stroje ter za sestoje iglavcev in listavcev. Program omogoča analizo vplivnih dejavnikov na višino stroškov, med katerimi so najpomembnejši operativna stopnja izkoriščenosti strojev, analizirana v odvisnosti od učinkov in premikov stroja med delovišči, velikost delovišč, koncentracija sečenj in povprečno drevo poseka. Poleg navedenih vplivnih dejavnikov je mogoče analizirati tudi vpliv letne stopnje izkoriščenosti stroja na višino stroškov strojnega dela. Analize so pokazale, da se v splošnem pojavijo največje razlike v stroških dela pri kombinaciji koncentracije 30-40 m3/ha in 0,3 m3 povprečnega drevesa poseka.
Ključne besede: strojna sečnja, kalkulacija stroškov, izkoriščenost strojev, delovne razmere, premiki, model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4209; Prenosov: 1843
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjo
Špela Pezdevšek Malovrh, Boštjan Košir, Janez Krč, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava načine učenja bodočih strojnikov za delo s strojem za sečnjo.Na prvem takšnem primeru v Sloveniji je opisan in analiziran potek učenja s simulatorjem in merjeni so časi posameznih postopkov pri dveh kandidatih. Opisano je delovanje simulatorja za učenje na stroju Timberjack 1270 D in potek enotedenskega tečaja. Narejena je primerjava med kandidatoma glede porabe časa in števila poškodb na virtualnem stroju in sestoju, ki jih je beležil program simulatorja. Podane so usmeritve za prihodnje študije in spremljanje učinkov strojnikov pri delu.
Ključne besede: stroji za sečnjo, strojna sečnja, simulator, učenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4464; Prenosov: 1763
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Presoja različic omejitev rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih razmer v Sloveniji
Janez Krč, Boštjan Košir, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku avtorja predstavljata metodo in rezultate študije o možni uporabi strojne sečnje lesa v Sloveniji. Študija je bila narejena z računalniškim modelom, pri katerem smo za vplivne dejavnike uporabili razpoložljive digitalne podatke, od katerih je v največji meri odvisna možnost izvedbe strojne sečnje lesa. Analizirali smo različice strogosti upoštevanja pogojev za izločanje primernih površin. Rezultati študije kažejo, da so velike možnosti povečanja ocene površin kot primerne za rabo strojne sečnje na strmejših terenih ter v sestojih z večjim deležem listavcev.
Ključne besede: strojna sečnja, primernost terena in sestojev, model, količine možnih sečenj
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4273; Prenosov: 1897
.pdf Celotno besedilo (310,99 KB)

10.
Implementacija VDR pri pridobivanju lesa v poslovna okolja
Jaka Klun, 2014, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: implementacija, vodila dobrega ravnanja, strojna sečnja, varnost, poslovna okolja, gozdno gospodarjenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2901; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (10,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh