Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (smreke) .

1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) Na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

2.
Nekatere kemične lastnosti tal pod smrekovimi nasadi
Jože Sušin, Janko Kalan, 1983

Ključne besede: smreke, humus, kislost tal, lastnosti tal, pedologija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 55
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
6.
Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1994

Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 62
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh