Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (sistem načrtovanja) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja : (prvi del)
Marko Kovač, 2018

Povzetek: Prispevek se omejuje na oris razvoja sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Zgodovinski pregled je pokazal, da so na ozemlju zdajšnje države začeli urejati gozdove zgodaj. Sprva je prevladovala nemška šola, proti koncu 19. stoletja pa se je začelo razvijati domače gozdarsko znanje, ki je temeljilo na zastornem, skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenju. Vse do l. 1940 je bilo načrtovanje z vidika znanja in koncepta primerljivo s srednjeevropskim. Od leta 1945 do 1991, v času nedemokratičnega komunističnega sistema, je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje del centralno planskega gospodarjenja. To gozdarsko načrtovanje je bilo relativno dobro razvito samo v delu, ki je zadeval pridobivanje in interpretacijo podatkov o gozdu, v preostalih delih, kot so organizacija načrtovanja, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in način odločanja, pa je bilo nedemokratično in neracionalno. Zdajšnji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja je še vedno v tranziciji. Medtem ko je bil sistem tehnološko in vsebinsko posodobljen, pa organizacija načrtovanja, informacijska in ekonomska racionalnost ter način odločanja še naprej odsevajo prejšnji družbeni red in čakajo na posodobitev.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled, sistem gozdarskega načrtovanja, nemška šola, tipi načrtov, domače znanje, družbeno-ekonomski sistem
DiRROS - Objavljeno: 30.09.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (249,94 KB)

2.
Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : analiza sedanjega sistema : (drugi del)
Marko Kovač, 2018

Povzetek: Študija je bila omejena na sistemsko analizo obstoječega gozdarskega načrtovalskega sistema, ki je pokazala, da ima sistem metodološke pomanjkljivosti, kot so neustreznost vsebin tipov načrtov, nepovezanost načrtov gozdnogospodarskih območij in enot ter nasprotne informacijske in komunikacijske tokove. Povezava med načrtom gozdnogospodarske enote in gojitvenimi načrti je tehnično korektna, vsebinska povezanost pa šibka. Na drugi strani je analiza kakovosti pokazala, da vsebine načrtov niso optimalne; šibka področja so rastišča, funkcije gozdov, analiza trajnosti, cilji, usmeritve in ukrepi. Študija kritično analizira še pomen dediščine idej, družbenih sistemov, politične pokrajine in nerešenih težav, tem, ki so vseskozi zelo zaznamovale razvoj sistema načrtovanja. V razpravi je prikazano, da ima večina evropskih držav bistveno enostavnejše in manj regulirane gozdarske načrtovalske sisteme, kot je slovenski. Hkrati študija navaja priporočila, kje iskati poenostavitve načrtovalskega sistema.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti, hierarhičnost, sistem gozdarskega načrtovanja, informacijski in komunikacijski tok, informacijska učinkovitost, dejavniki razvoja
DiRROS - Objavljeno: 30.09.2018; Ogledov: 805; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (374,70 KB)

3.
4.
5.
6.
Gozdnogospodarsko načrtovanje v Sloveniji na razpotju : alternative sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji : (3. del)
Marko Kovač, 2019

Povzetek: Namen tretjega prispevka o gozdnogospodarskem načrtovanju v Sloveniji je bil predstaviti alternativne možnosti sedanjemu sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja, oceniti njihovo primernost in stroške ter jih primerjati z obstoječim. Poleg obstoječega je bilo predlaganih šest novih alternativnih sistemov in njim ustrezajočih pet tipov gozdnogospodarskih načrtov; izmed njih sta dva sistema namenjena samo oblasti, en samo lastnikom gozdov, dva pa vsem uporabnikom. Zadnja alternativa daje uporabnikom načrtovalskega sistema samo informacijski sistem, s katerim si lahko vsak izdela načrte v skladu s svojimi potrebami. Izmed vseh predstavljenih so tri alternative hierarhične (vsebujejo vse načrte načrtovalske hierarhije), od katerih sta dve tudi popolni z vidika zgradbe (poleg načrtovalske še fitogeografska in prostorska hierarhija). Vse predstavljene alternative so z vidika skupne porabe ur za izvedbo načrtovanja ugodnejše od sedanjega načrtovalskega sistema.
Ključne besede: sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, alternativa, strateški načrt, taktično-operativni načrt, poenostavljeni gospodarski načrt gozdne posesti
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2019; Ogledov: 222; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (359,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh