Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (redčenje) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojev
Andrej Bončina, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje.
Ključne besede: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 518; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (727,31 KB)

3.
4.
Strojno redčenje mlajših sestojev
Urban Žitko, Nike Krajnc, Matevž Triplat, Tina Jemec, 2021, strokovni članek

Ključne besede: strojno redčenje, mladi sestoji, projekt Net4Forest, praktični poskusi
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 433; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (6,17 MB)

5.
Tehnike redčenja mlajših razvojnih faz
Tina Jemec, 2020, strokovni članek

Ključne besede: redčenje, nega gozda, projekt SMALLWOOD, mlajše razvojne faze, pasovno redčenje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Redčenje gozdov po švedsko v Sloveniji
Matevž Triplat, Nike Krajnc, Tina Jemec, Urban Žitko, Mirko Baša, 2020, strokovni članek

Ključne besede: sečnja, Smallwood, redčenje, stroj za sečnjo, gozdarstvo, gozdovi, letvenjak, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Terenski poskusi Smallwood : januar 2020
Urban Žitko, 2020, strokovni članek

Ključne besede: sečnja, Smallwood, redčenje, stroj za sečnjo, gozdarstvo, gozdovi, letvenjak
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 438; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostote
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek

Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1246; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (572,76 KB)

9.
10.
Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na Menini
Domen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Ključne besede: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3243; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (303,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh