Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (razvoj gozda) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izbranih drevesnih modelov razvoja gozdov, primernih za modeliranje na velikoprostorski ravni, in možnosti njihove uporabe v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Boštjan Mali, Mitja Skudnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava drevesne modele razvoja gozdov, ki so pomembno orodje pri odločanju, upravljanju in strateških odločitvah na področju gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji smo šele v zadnjih letih pričeli s sistematičnim razvojem področja modeliranja gozdov, ki vključuje razvoj matričnega populacijskega modela, testiranje izbranih modelov iz tujine ter razvoj posameznih komponent modelov. Namen prispevka je predstaviti področje empiričnih drevesnih modelov za modeliranje razvoja gozdov na velikoprostorski ravni. Podrobneje predstavljamo uveljavljene metode za modeliranje posameznih komponent drevesnih modelov, kot so debelinska in višinska rast, razvoj krošnje, mortaliteta ter vrast in pomlajevanje. Opravili smo presojo primernosti izbranih drevesnih modelov z vidika možnost njihove uporabe v Sloveniji. Ugotavljamo, da imajo modeli SILVA, WEHAM, MASSIMO in CALDIS največje možnosti za uporabo v Sloveniji, saj so vsi primerni za različne gozdne tipe in mešane gozdove z raznomerno zgradbo, ki prevladujejo v Sloveniji. Poleg testiranja obstoječih modelov predlagamo razvoj novih modelov, prilagojenih raznomernim in mešanim sestojem v Sloveniji. Predlagamo tudi razširitev nabora kazalnikov pri gozdnih inventurah ter dodatne meritve značilnosti dreves, npr. lastnosti krošenj, ki bi razširile možnosti modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji. V zaključkih razpravljamo tudi o možnosti uporabe strojnega učenja na področju modeliranja razvoja gozdov, saj bi tovrstni modeli lahko predstavljali naslednjo generacijo modelov.
Ključne besede: modeliranje, razvoj gozda, velikoprostorska gozdna inventura, stalne vzorčne ploskve, simulator razvoja gozdov, napovedovanje, gozdarska politika
Objavljeno v DiRROS: 27.06.2023; Ogledov: 1167; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcih
Aleš Golob, Mojca Nastran, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje.
Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 3397; Prenosov: 1973
.pdf Celotno besedilo (950,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh