Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (razkroj) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)
Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004

Povzetek: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 968; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999
Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005

Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 941; Prenosov: 65
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesa
Boštjan Lesar, Miha Humar, 2009

Povzetek: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Ključne besede: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 892; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?
Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017

Povzetek: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Ključne besede: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
DiRROS - Objavljeno: 03.09.2017; Ogledov: 1160; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (139,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh