Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (rak pljuč) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Febrilna nevtropenija in nevtropenija višje stopnje ob adjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč v vsakodnevni praksi
Ana Herzog, Nežka Hribernik, Marta Globočnik Kukovica, Tanja Čufer, 2018

Povzetek: Dopolnilna kemoterapija (KT) na bazi platine je srednje močan dejavnik tveganja za pojav febrilne nevtropenije (10- do 20-odstotna incidenca) pri operabilnem raku pljuč. Namen raziskave je bil preveriti pojavnost febrilne nevtropenije (FN) in nevtropenije višje stopnje (N G 3/4) v vsakodnevni klinični praksi napram izsledkom v kliničnih raziskavah ter opredeliti skupine bolnikov, ki imajo višje tveganje za pojav FN in N G 3/4. Metoda: V našo prospektivno, observacijsko raziskavo je bilo vključenih 150 bolnikov s postavljeno diagnozo operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč v obdobju od januarja 2010 do maja 2016 na Kliniki Golnik. Podatke o bolnikih in o zdravljenju smo povzeli iz bolnišničnega registra raka pljuč. Bolniki so bili zdravljeni z dopolnilno KT na bazi platine po radikalni kirurški odstranitvi primarnega pljučnega tumorja. V povprečju so bolniki prejeli 3,7 od predvidenih štirih ciklusov KT. Krvna slika je bila analizirana 1. in 8. dan vsakega cikla KT ter, če je bilo indicirano, kadarkoli v času prejemanja KT. Po presoji zdravnika so bolniki prejeli primarno profilakso z rastnimi dejavniki za nevtrofilne granulocite (pG-CSF). Za analizo dejavnikov tveganja za pojav FN in N G 3/4 smo uporabili logistično regresijo. Rezultati: Febrilno nevtropenijo je utrpelo 4 % (N = 6) bolnikov in N G 3/4 29 % (N = 43) bolnikov, nobeden od njih ni prejel pG-CSF. Od devetih opazovanih dejavnikov tveganja (starost, spol, histološki tip, stadij, stanje zmogljivosti, prisotnost pridruženih obolenj, tip operacije, vrsta KT in obdobje zdravljenja) se je v regresijskem modelu le obdobje zdravljenja izkazalo za statistično pomemben napovednik pojava FN in N G 3/4. Opazili pa smo tudi trend k višji pojavnosti FN pri bolnikih po pulmektomiji, s slabšim stanjem zmogljivosti in pri prejemanju karboplatina v citostatski shemi. Zaključek: V klinični praksi je pojavnost FN in N G 3/4 ob dopolnilni KT operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč primerljiva pojavnosti v kliničnih raziskavah. Bolniki po pulmektomiji, bolniki s slabšim stanjem zmogljivosti in ob prejemanju karboplatina imajo verjetno večjo korist od pG-CSF. Upad pojavnosti FN in N G 3/4 v drugem opazovanem časovnem obdobju (leta 2013-2016) verjetno odraža ustreznejšo uporabo pG-CSF na naši kliniki v tem obdobju.
Ključne besede: dopolnilno zdravljenje, nedrobnocelični rak, rak pljuč, febrilna nevtropenija
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (197,25 KB)

2.
Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017
Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017

Povzetek: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor.
Ključne besede: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1304; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (227,34 KB)

3.
Druga šola pljučnega raka
Karmen Stanič, Martina Vrankar, 2017

Povzetek: Združenje za radioterapijo in onkologijo pri SZD in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) sta 30.9.2016 na OI organizirala enodnevno šolo pljučnega raka, namenjeno sodelovanju različnih zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo in sodelujejo pri zdravljenju te težke bolezni. Preko sto udeležencem je predavalo kar 21 strokovnjakov iz različnih področij.
Ključne besede: radioterapija, rak pljuč, izobraževanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 990; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (62,80 KB)

4.
Kajenje in pasivno kajenje
Viljem Kovač, 2015

Ključne besede: rak pljuč, kajenje, pasivno kajenje, javno zdravstvo
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (266,75 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh