1. Zagotavljanje migracijskih koridorjev za prostoživeče živali na območju železniške infrastruktureSamar Al Sayegh-Petkovšek, Klemen Kotnik, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Železniški transport je okoljsko in ekonomsko sprejemljivejši od drugih vrst kopenskega transporta, vendar lahko negativno vpliva na prostoživeče živali, saj pomeni oviro za njihovo gibanje (barierni učinek) ter neposredno povečuje umrljivost zaradi trkov z vlaki. Zaradi tovrstnih vplivov je smiselno načrtovati in implementirati omilitvene ukrepe, ki zagotavljajo ekološko povezljivost in zmanjšujejo umrljivost prostoživečih živali na območju železniške infrastrukture. Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem k preprečevanju vstopanja in zadrževanja živali na območju železniških tirov, saj se vlaki praviloma ne morejo izogniti trku. Še posebej primerni so omilitveni ukrepi, ki zmanjšujejo število trkov in ne povečujejo bariernega učinka. V preglednem članku smo se osredotočili na ukrepe, ki so bili obravnavani oz. implementirani na območju železniške infrastrukture in na novejše raziskave, v okviru katerih so preverjali možnost uporabe alternativnih omilitvenih ukrepov, npr. opozorilnih sistemov, testiranih v Kanadi in na Švedskem. V drugem delu prispevka predstavljamo predlog protokola za zagotovitev migracijskih koridorjev na območju železnice, ki smo ga oblikovali na podlagi relevantne tuje literature in lastnih izkušenj, pridobljenih z načrtovanjem in spremljanjem ukrepov za zmanjšanje povoza prostoživečih živali (s poudarkom na parkljarjih) na cestah, hitrih cestah ter avtocestah in z analizo povozov na območju slovenske železniške infrastrukture v izbranem petletnem obdobju.
Ključne besede: migracijski koridorji, železniška infrastruktura, barierni učinek, protokol, omilitveni ukrepi, trki prostoživečih živali z vlaki
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (2,58 MB) |
2. |
3. Verifikacijsko poročilo - LVG POS 021Zina Devetak, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Ceratocystis platani, platanov obarvani rak, diagnostični protokol, molekularna analiza, ekstrakcija DNA, PCR v realnem času, verifikacija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 0 |
4. Verifikacijsko poročilo - LVG POS 020Zina Devetak, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: Geosmithia morbida, bolezen tisočerih rakov, diagnostični protokol, molekularna analiza, ekstrakcija DNA, PCR v realnem času, verifikacija
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 0 |
5. Predlogi postopkov za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolnih pasti, kontrolnih nastav in lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)Nikica Ogris, Marija Kolšek, Maarten De Groot, 2020, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: kontrolna past, kontrolna nastava, lovna nastava, optimizacija, protokol, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1050; Prenosov: 756
Celotno besedilo (251,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Biopsija resektabilnih jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke - nepotrebna in nevarna metodaArpad Ivanecz, Marko Sremec, Aleksandra Šauperl, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Stojan Potrč, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Če se pri bolniku, ki je bil operiran zaradi raka debelega črevesa in danke (RDČD), na novo pojavi tumor v jetrih, je mogoče že na podlagi tega sklepati, da gre za zasevek. Še več, diagnozo je mogoče z 99 % verjetnostjo potrditi na podlagi slikovnih in biokemičnih preiskav. Kljub temu nekateri vztrajajo, da je za potrditev diagnoze potrebna perkutana tankoigelna biopsija (PTB). Nepotrebnost in nevarnost tega postopka pri resektabilnih jetrnih zasevkih RDČD bomo poskušali utemeljiti s pregledom literature in analizo naše serije bolnikov.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, metastaze, prognoza, jetrni protokol
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 847
Celotno besedilo (318,27 KB) |
