Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (propadanje gozdov) .

11 - 20 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Propadanje gozdov v Sloveniji : stanje v letu 1995 in spremembe v obdobju 1985-1995
Nevenka Bogataj, 1997

Ključne besede: propadanje gozdov, osutost, monitoring, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1223; Prenosov: 232
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
13.
Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Tom Levanič, Andreja Slapnik, 2006

Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1300; Prenosov: 295
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010

Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1380; Prenosov: 327
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
16.
17.
Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti
Marjan Šolar, 1989

Ključne besede: varstvo gozdov, propadanje gozdov, raziskovanje, metodologija, popisi gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1337; Prenosov: 280
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom
Janko Kalan, 1989

Ključne besede: analiza iglic, vzorčenje, vsebnost žvepla, obremenjenost gozdov, propadanje gozdov, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1048; Prenosov: 296
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline
Ivan Kolar, 1989

Ključne besede: propadanje gozdov, smreka, Šaleška dolina
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1322; Prenosov: 284
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh