11. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4377; Prenosov: 1825 Celotno besedilo (495,65 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Primerjalno testiranje jelovih provenienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propadanjem jelke na slovenskem ozemljuMiran Brinar, 1974, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelka, provenience, Abies alba Mill., propadanje jelke, umiranje jelke, Slovenija, filogenija, brinarjeva jelka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4099; Prenosov: 1759 Celotno besedilo (2,71 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v SlovenijiJernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa. Ključne besede: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4740; Prenosov: 2258 Celotno besedilo (803,25 KB) |