Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (programiranje) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Optimalna aproksimacija rastnih funkcij
Anton Cedilnik, 1986, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V sestavku so izpeljane obstoj, enoličnost in metoda določevanja točkovne rastne funkcije, za katero je vsota kvadratov odklonov od danih podatkov minimalna.
Ključne besede: matematika, analiza, gozdarstvo, rastne funkcije, najboljša aproksimacija, kvadratično programiranje, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4201; Prenosov: 1821
.pdf Celotno besedilo (262,26 KB)

4.
Uporaba rastnih funkcij v gozdarstvu
Alojzij Vadnal, Marijan Kotar, Lidija Zadnik Stirn, Franc Gašperšič, 1983, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rastne funkcije so nepogrešljiv pripomoček pri sestavi donosnih tablic in postavitvi različnih modelov gospodarjenja. Rastna funkcija mora biti prilagodljiva,to pomeni, da mora kar se da najboljše ponazarjati dejansko rast sestojev, istočasno pa mora biti v takšni obliki, da vrednosti njenih parametrov neposredno podajajo karakteristične točke rasti sestoja in rastišča. V prispevku je podana tudi nova oblika rastne funkcije, ki dobro izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti tovrstna funkcija.
Ključne besede: matematika, operacijsko raziskovanje, dinamično programiranje, gozdarstvo, rastne funkcije, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4069; Prenosov: 1778
.pdf Celotno besedilo (944,41 KB)

5.
Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesa
Boštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4789; Prenosov: 2444
.pdf Celotno besedilo (976,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh