41. |
42. Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina VetrhRobert Robek, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri gradnji gozdnih prometnic in pri transportu lesa nastajajo v gozdu poškodbe tal, ki se v času in prostoru spreminjajo. Na primeru ekološko občutljivega predela lesnoproizvodnih gozdov (463 ha), je avtor analiziral vrsto in obseg obstoječe poškodovanosti tal vzdolž grajenih prometnic. Skupna površina motenih tal ne presega 5% površine predela, pri čemer največji delež površinskih motenj pripada neprimerno zgrajenim odsekom gozdnih cest. Delež površin motenih tal vzdolž traktorskih vlak je neznaten, vpliv opuščenih prometnic pa zanemarljiv. Povprečna površina motenih tal na normalnih sekcijah je pomemben parameter za presojo vplivov obstoječih in načrtovanih odsekov gozdnih prometnic na tla. Za primerljivi ploskvi v predelu je avtor analiziral stopnjo zbitosti tal pri spravilu lesa po brezpotju z goseničnim traktorjem in z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom. Dokazan je bil vpliv traktorskega spravila na padec poroznosti tal in analiziran vpliv dinamičnih obremenitev tal pri traktorskem spravilu lesa
Ključne besede: transport lesa, spravilo lesa, gozdne prometnice, tla, poškodbe, poroznost tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4251; Prenosov: 1819
 Celotno besedilo (2,88 MB) |
43. Nekatere strukturne značilnosti poranitvenega lesa pri bukvi (Fagus sylvatica L.)Bojana Križaj, 1993, izvirni znanstveni članek Ključne besede: les, poškodbe, bukev, kambij, ranitev, odziv, celična diferenciacija, CODIT, barierna cona, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4224; Prenosov: 1796
Celotno besedilo (858,78 KB) |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancevMatevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4665; Prenosov: 2465
Celotno besedilo (1,78 MB) |
50. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4859; Prenosov: 2525
Celotno besedilo (1,52 MB) |
